
V tem zanemarjenem parku otroci sami kosijo travo, da se lahko igrajo
V parku med Bratovševo in Glinškovo ploščadjo v Ljubljani se dogaja nekaj edinstvenega in hkrati žalostnega. Otroci sami kosijo travo, da si ustvarijo prostor za igranje nogometa. Medtem ko je lepo videti njihovo zavzetost in ljubezen do športa ter druženja, je situacija tudi zaskrbljujoča, saj kaže na pomanjkljivo vzdrževanje zelenih površin izven mestnega središča.
Po poročanju Žurnala otroci in včasih tudi njihovi starši vsakih nekaj dni z ročno kosilnico pokosijo velik del parka. Trava okoli igral in gugalnic je namreč po več mesecih od zadnje košnje tako visoka, da se majhni otroci težko igrajo.

Na Mestni občini Ljubljana (MOL) so za omenjeni medij pojasnili, da posebno skrb namenjajo otrokom ter da njihov letni načrt predvideva obnovo ali ureditev več igrišč. Vsa javna otroška igrišča so brezplačno dostopna vsem, kar omogoča kakovostno preživljanje prostega časa.
Košnjo javnih zelenih površin v Ljubljani izvajajo od aprila do oktobra po vnaprej pripravljenem letnem načrtu, pri čemer kosijo od štirikrat do sedemkrat letno. V Ljubljani je več kot 200 igrišč, ki so glede na obisk in zahtevnost vzdrževanja razdeljena v tri kategorije.
Igrišča v prvi kategoriji, ki so najbolj obiskana, čistijo vsak dan in kosijo šest- do sedemkrat letno. V drugi kategoriji so igrišča, kjer se igra manj otrok, urejajo pa jih dvakrat ali trikrat na teden in kosijo štiri- do petkrat letno. Tretja kategorija zajema manjša igrišča v soseskah, kjer lastniške razmere niso urejene, zato občina skrbi zanje začasno, z vzdrževanjem enkrat do dvakrat tedensko.

Lani je MOL za košnjo 70 parkov in okoli 201 igrišč namenil 325.000 evrov. V delovni enoti Zelene površine javnega podjetja Voka Snaga je zaposlenih 40 delavcev, od katerih približno 20 sodelavcev izvaja košnjo, drugi pa praznijo koše, pobirajo odpadke ter opravljajo vrtnarska in gozdarska dela. Pri delu si pomagajo tudi s podizvajalci.
Poudarili so tudi, da intenzivna košnja več kot trikrat letno omogoča preživetje le malo vrstam, saj rastline ne morejo zacveteti, žuželke pa ne preživeti, kar vpliva tudi na opraševanje kulturnih rastlin.
Situacija v parku med Bratovševo in Glinškovo ploščadjo je odraz širšega problema vzdrževanja zelenih površin v mestih. Medtem ko se otroci trudijo ustvariti pogoje za igro, bi morali odgovorni zagotoviti, da so vsi parki in igrišča redno vzdrževani in varni za uporabo. To bi pripomoglo k boljši kakovosti življenja vseh prebivalcev, še posebej pa otrok, ki si zaslužijo varno in urejeno okolje za igro in šport.
Priprava: NaDlani
Vir, foto: www