V torek trikrat streslo Slovenijo, v decembru že 28-krat
Najbolj potresno aktivna so območja v bližini Ljubljane (Idrijski prelom), Posavja, Posočja in južne Slovenije.
LJUBLJANA – Slovenija leži na stičišču dveh velikih geotektonskih plošč, Jadranske in Evrazijske, kar jo uvršča med potresno aktivna območja. Geološka lega povzroča, da so tla relativno nestabilna, potresi pa pogosti, čeprav večinoma šibki ali zmerni, to se potrjuje tudi minule dni, ko se v Sloveniji često tresejo tla. V mesecu decembru je Slovenijo streslo že 28-krat, minuli torek trikrat.
Kako nastanejo potresi?
Plošče se premikajo, kar povzroča napetosti in razpoke v zemeljski skorji. Energija, ki se sprosti, povzroči potres. Slovenija leži na območju, kjer se združujeta dve veliki gorski verigi, kar še povečuje kompleksnost in nestabilnost tal. Najbolj potresno aktivna so območja v bližini Ljubljane (Idrijski prelom), Posavja, Posočja in južne Slovenije.
Močni potresi v Sloveniji
Slovenija je razvila napredne sisteme za spremljanje potresov, ki jih vodi Agencija RS za okolje (ARSO). Obstaja tudi veliko naporov za gradnjo potresno odpornih stavb, predvsem v bolj ogroženih območjih. Samo v 20. stoletju se je v Sloveniji zgodilo 10 potresov, ki so dosegli ali presegli intenziteto VII EMS-98. Pri intenziteti VII EMS-98 se pojavijo zmerne poškodbe na zgradbah. V potresni zgodovini območja znotraj današnjih meja Slovenije je od začetka 14. stoletja znanih 38 takih potresov.
Globine potresnih žarišč so na področju Slovenije omejene z debelino seizmično aktivne plasti v skorji. Največja globina potresnih žarišč v Sloveniji je okoli 30 km. Šibki potresi nastanejo tudi na majhnih globinah zelo blizu površja, žarišča močnejših potresov pa nastajajo v globini med 5 in 15 km. Žariščna globina je pomemben dejavnik, ki zelo vpliva na velikost učinkov potresa – enako močan potres z globljim žariščem bo imel sorazmerno manjše učinke na površju
Kako se zaščitimo?
Razviti so postopki, s katerimi določimo območja, kjer se potres lahko pojavi. Lahko ocenimo največjo magnitudo, ki jo z določeno verjetnostjo pričakujemo in ocenimo obseg škode, ki bi jo potres na neki lokaciji lahko povzročil. V Sloveniji in večini drugih držav se opiramo predvsem na ocenjevanje potresne nevarnosti, ki je podlaga za potresno odporno gradnjo stavb. Potresna nevarnost se oceni s pomočjo podatkov o preteklih potresih in geoloških značilnosti ozemlja. Na osnovi tega se pripravijo karte potresne nevarnosti, iz katerih je razvidno, da je vsa Slovenija na potresno nevarnem območju, vendar so nekateri deli vseeno bolj potresno nevarni kot drugi. Karte nam povedo, kako močne potrese in kakšne učinke lahko na nekem območju pričakujemo, ne pa tega, kdaj bo do tako močnega potresa prišlo.
Potresi v Sloveniji?
Vsako leto nastane na območju Slovenije več sto šibkih potresov, od katerih skoraj noben ni predhodnik močnejšega potresa. Čeprav je šibek potres lahko predhodnik močnejšega potresa, sam nastanek šibkega potresa še ne napoveduje močnejšega. Kljub relativno velikemu številu šibkih potresov na območju Slovenije je bilo samo nekaj močnejših potresov v zadnjih sto letih, ki so povzročili gmotno škodo.
Ali se potres lahko napove?
Potresa ni mogoče napovedati. Sodobna znanost nima in zagotovo še dolgo ne bo imela orodij, s katerimi bi lahko določila kraj, velikost in čas nastanka potresa z natančnostjo, ki bi imela praktičen pomen. Vsaka, tudi majhna napaka pri napovedi katerega koli od teh treh elementov bi imela zelo slabe, lahko tudi katastrofalne posledice. Potres je eden izmed pojavov v naravi, katerega dejansko ne moremo nadzorovati, lahko pa ga zelo dobro merimo. Kljub temu ne moremo napovedati časa in zaradi tega potres vedno spremlja visoka stopnja presenečenja in negotovosti, saj udari nenadoma in nepredvidljivo.
Glede na nastanek so potresi lahko posledica:
- prelomov in premikov kamnin vzdolž preloma (tektonski potresi, 90 % vseh potresov – primer),
- premikov magme v ognjiščih pod površino (magmatski in vulkanski potresi, 7 % vseh potresov – primer),
- udorov in podorov (udorni potresi, 2,9 % vseh potresov – primer),
- človekove aktivnosti kot so razstreljevanja, jedrski poskusi, rudarska dejavnost, črpanje vode, vtiskanje plina ali tekočine v Zemljino notranjost (umetni potresi, 0,1 % vseh potresov – primer),
- padca meteoritov (zelo redek pojav – primer).
Pripravil: Nadlani.si
Foto: www
