Varstveni dodatek in premoženje: koliko lahko imate, da ga ne izgubite?

Varstveni dodatek in premoženje sta tesno povezana, zato veliko upokojencev skrbi, ali lahko zaradi hiše, prihrankov, avtomobila ali drugega premoženja ostanejo brez dodatka. Pravila niso tako preprosta, kot se pogosto govori. Lastništvo hiše še ne pomeni avtomatične izgube pravice, prav tako nekaj tisoč evrov na računu ne pomeni, da vloge nima smisla oddati.

Ko se nekdo odloča za varstveni dodatek, se zelo hitro pojavi vprašanje premoženja. Veliko starejših ima nizko pokojnino, vendar so lastniki hiše ali stanovanja, v katerem živijo že več desetletij. Drugi imajo nekaj prihrankov, starejši avtomobil ali manjši delež druge nepremičnine.

Prav zato je tema varstveni dodatek in premoženje ena najpomembnejših pri odločanju, ali sploh vložiti vlogo. Center za socialno delo namreč ne preverja le pokojnine ali drugega mesečnega dohodka, temveč celoten materialni položaj posameznika oziroma njegove družine.

Varstveni dodatek in premoženje: kaj sploh preverja CSD?

Pri odločanju o pravici do varstvenega dodatka center za socialno delo preverja več različnih podatkov. Poleg dohodkov so pomembni tudi prihranki, nepremičnine, vozila, vrednostni papirji, poslovni deleži in drugo premoženje.

To ne pomeni, da se vse premoženje avtomatično šteje na enak način. Zakon določa številne izjeme, zato je zelo pomembno razlikovati med premoženjem, ki vpliva na pravico, in premoženjem, ki se pod določenimi pogoji ne upošteva.

Varstveni dodatek in premoženje sta zato vedno povezana z dejanskimi okoliščinami posamezne osebe. Dva upokojenca z enako pokojnino nista nujno v enakem položaju, če ima eden le hišo, v kateri živi, drugi pa poleg tega še dodatno stanovanje, večjo parcelo ali visoke prihranke.

Kaj je varstveni dodatek?

Varstveni dodatek je socialnovarstvena pravica, namenjena ljudem, ki si zaradi okoliščin, na katere ne morejo vplivati, dolgoročne materialne varnosti ne morejo zagotoviti sami.

Namenjen je predvsem kritju stroškov, ki se pojavijo v daljšem obdobju, kot so vzdrževanje stanovanja, zamenjava gospodinjskih naprav in drugi večji življenjski stroški.

Od 1. aprila 2026 znaša cenzus za samsko osebo 745,92 evra, najvišji možni varstveni dodatek za samsko osebo, ki živi sama, pa 238,49 evra mesečno. Končni znesek je vedno odvisen od dohodka in drugih okoliščin posameznika.

Od leta 2026 je sistem tudi nekoliko enostavnejši. Prvo vlogo je treba še vedno vložiti, pri nadaljnjem izpolnjevanju pogojev pa lahko CSD pravico podaljšuje po uradni dolžnosti.

Varstveni dodatek in premoženje: ali lahko imate svojo hišo?

To je eno najpogostejših vprašanj.

Veliko starejših še vedno verjame, da varstvenega dodatka ne morejo dobiti, če so lastniki hiše ali stanovanja. Takšno prepričanje je napačno.

Če oseba živi v svoji hiši ali stanovanju in ima tam prijavljeno stalno prebivališče, je to premoženje obravnavano drugače kot druga nepremičnina, ki je oseba ne uporablja za lastno bivanje.

To pomeni, da lastništvo doma samo po sebi še ne pomeni, da do varstvenega dodatka niste upravičeni.

Pri temi varstveni dodatek in premoženje je zato ključno vprašanje, ali gre za dom, v katerem dejansko živite, ali za dodatno nepremičnino.

Kaj velja, če je hiša vredna več kot 120.000 evrov?

Posebna pravila veljajo pri nepremičninah višje vrednosti.

Če je stanovanje ali hiša, v kateri upravičenec dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče, vredna več kot 120.000 evrov, to še vedno ne pomeni avtomatične zavrnitve vloge.

CSD lahko varstveni dodatek prizna tudi osebi z dražjo nepremičnino, če presodi, da si ta oseba z nepremičnino zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati, trenutno ne more zagotoviti sredstev za preživetje.

To je zelo pomembno predvsem za starejše, ki živijo v hišah, katerih tržna vrednost se je v zadnjih letih močno povečala, sami pa imajo nizke mesečne prihodke.

Varstveni dodatek in premoženje torej nista povezana tako, da bi višja vrednost doma avtomatično pomenila izgubo pravice.

Varstveni dodatek in premoženje: kdaj pride do zaznambe na nepremičnini?

Pri nepremičnini, vredni več kot 120.000 evrov, se lahko v določenih primerih pojavi tudi vprašanje zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve.

To ne pomeni, da država ob prvi vlogi avtomatično vpiše zaznambo na hišo.

Za takšen ukrep morajo biti izpolnjeni posebni pogoji. Med drugim mora biti oseba v zadnjih 24 mesecih do varstvenega dodatka upravičena več kot 18-krat, CSD pa mora presoditi, da si posameznik s to nepremičnino ne more zagotoviti preživetja.

Pomembno je tudi soglasje upravičenca.

Zato je trditev, da država zaradi varstvenega dodatka ljudem avtomatično »vzame hišo«, napačna in preveč poenostavljena.

Koliko prihrankov lahko imate?

Tema varstveni dodatek in premoženje je zelo pomembna tudi pri denarju na računu.

Pri samski osebi se začnejo upoštevati prihranki nad 2.500 evrov, pri družini pa nad 3.500 evrov.

Toda tudi tukaj velja pomembna razlika. Če ima samska oseba na računu 2.600 evrov, to še ne pomeni, da bo zaradi 100 evrov presežka avtomatično ostala brez varstvenega dodatka.

Prihranki nad določeno mejo se začnejo upoštevati pri presoji materialnega položaja.

Če ima nekdo 5.000, 8.000 ali več evrov prihrankov, lahko to pomembneje vpliva na končno odločitev CSD. Vendar se tudi pri večjih prihrankih upošteva celoten položaj osebe.

Zato ni smiselno vloge opustiti samo zato, ker imate nekaj prihranjenega denarja.

Varstveni dodatek in premoženje: kaj pa avtomobil?

Tudi avtomobil je zelo pogosto vprašanje.

Veliko ljudi meni, da že lastništvo avtomobila pomeni težavo pri pridobivanju varstvenega dodatka. To praviloma ne drži.

Osebni avtomobil oziroma enosledno vozilo do določene vrednosti se pri ugotavljanju materialnega položaja ne upošteva na enak način kot drugo premoženje.

V letu 2026 je pomembna meja približno 14.200 evrov, kar pomeni, da običajen starejši avtomobil praviloma ne predstavlja razloga za zavrnitev vloge.

Drugače je lahko pri dražjem vozilu ali več vozilih, saj se takrat varstveni dodatek in premoženje presojata glede na celoten materialni položaj upravičenca.

Kaj pa dodatno stanovanje, vikend ali zemljišče?

Pri dodatnih nepremičninah je položaj precej drugačen kot pri hiši, v kateri dejansko živite.

Če ima prosilec poleg svojega doma še stanovanje, vikend, poslovni prostor, zazidljivo zemljišče ali drugo vrednejšo nepremičnino, lahko takšno premoženje bistveno vpliva na upravičenost.

CSD lahko namreč presoja, ali bi si posameznik s tem premoženjem lahko zagotovil sredstva za preživetje, na primer s prodajo, oddajo ali drugačno uporabo.

Varstveni dodatek in premoženje sta zato posebej pomembna pri ljudeh, ki imajo več nepremičnin.

Upokojenec, ki ima nizko pokojnino in le hišo, v kateri živi, je lahko v bistveno drugačnem položaju kot nekdo z enako pokojnino, ki ima poleg doma še prazno stanovanje ali vredno parcelo.

Ali se upoštevajo tudi delnice in poslovni deleži?

Da, pri presoji materialnega položaja niso pomembne le hiše in denar na računu.

Upoštevajo se lahko tudi vrednostni papirji, delnice, investicijski skladi, poslovni deleži in druge oblike premoženja.

Če ima posameznik nizko pokojnino, hkrati pa v lasti več vrednega finančnega premoženja, lahko to vpliva na odločitev CSD.

Zato tema varstveni dodatek in premoženje zajema precej širši krog stvari, kot si ljudje pogosto predstavljajo.

Ali morajo dediči varstveni dodatek vračati?

To je eden največjih strahov med starejšimi.

Nekateri varstvenega dodatka sploh ne želijo uveljavljati, ker so prepričani, da bodo njihovi otroci po smrti morali državi vrniti ves prejeti denar.

Takšno prepričanje ni pravilno.

Vračilo oziroma omejitev dedovanja pride v poštev v posebnih primerih, predvsem kadar je bil upravičenec lastnik nepremičnine, v kateri je prebival, njena vrednost pa je presegala 120.000 evrov, kljub temu pa je bil zaradi svojih okoliščin upravičen do dodatka.

Tudi pri dedovanju zato velja, da se varstveni dodatek in premoženje presojata glede na konkretne okoliščine.

Ni pravilno trditi, da morajo dediči vsakega prejemnika varstvenega dodatka avtomatično vračati prejeta sredstva.

Primer: upokojenec s 650 evri pokojnine

Poglejmo praktičen primer.

Samski upokojenec živi sam v svoji hiši, prejema 650 evrov pokojnine, ima 2.000 evrov prihrankov in vozi starejši avtomobil.

Njegova pokojnina je pod cenzusom 745,92 evra. Prihranki 2.000 evrov so pod mejo 2.500 evrov, od katere se pri samski osebi začnejo upoštevati.

Starejši avtomobil prav tako praviloma ni težava.

Če živi v svoji hiši in tam nima dodatnih nepremičnin ali drugega pomembnega premoženja, sama hiša še ne pomeni, da do varstvenega dodatka ni upravičen.

Takšna oseba ima zato zelo dober razlog, da na CSD preveri svojo upravičenost.

Kaj preveriti pred oddajo vloge?

Pred oddajo vloge je smiselno narediti preprost pregled svojega materialnega položaja.

Preverite višino pokojnine oziroma drugih dohodkov, stanje prihrankov, nepremičnine, ki so v vaši lasti, vrednost vozila ter morebitne delnice, poslovne deleže ali drugo premoženje.

Posebej previdni bodite, če imate dodatno stanovanje, vikend ali zemljišče.

Varstveni dodatek in premoženje sta namreč področje, kjer lahko že ena dodatna nepremičnina precej spremeni končni rezultat.

Če imate posebno situacijo, na primer solastništvo nepremičnine, neprodajno zemljišče ali premoženje, s katerim dejansko ne morete razpolagati, je smiselno položaj dodatno pojasniti na pristojnem CSD.

Varstveni dodatek in premoženje: največja napaka je, da vloge sploh ne oddate

Največja napaka je, da sami sklepate, da do varstvenega dodatka niste upravičeni.

Lastna hiša še ne pomeni avtomatične zavrnitve. Nekaj prihrankov prav tako ne pomeni avtomatične izgube pravice. Tudi starejši avtomobil večinoma ni razlog, da vloge ne bi vložili.

Položaj pa je lahko drugačen pri večjih prihrankih, dodatnih nepremičninah, dragih vozilih, vrednostnih papirjih in drugem premoženju.

Od leta 2026 se pri uveljavljanju varstvenega dodatka tudi ne preverja več, ali bi lahko polnoletni otroci finančno preživljali svoje starše, kar za številne starejše predstavlja pomembno spremembo.

Če prejemate nizko pokojnino, imate svojo hišo, nekaj prihrankov ali avtomobil, se zato ne odpovejte pravici samo zaradi govoric. Varstveni dodatek in premoženje sta povezana, vendar pravila vsebujejo številne izjeme.

Najbolj smiselno je preveriti dejansko stanje pri pristojnem centru za socialno delo. Morda ste do dodatka upravičeni tudi takrat, ko ste bili prepričani, da zaradi svojega premoženja nimate nobene možnosti.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, Gov.si