Včeraj zadnje slovo od Klemna, na FB zapis, ki da misliti
Ob tem pa se je v luči razjasnjevanja razmer, kaj se je dogajalo na tisti za Klemna usodni petek, pojavil zapis.
TREBNJE – Ni besed, ki bi lahko opisale bolečino, s katero se soočajo v teh dneh družina, svojci in prijatelji pokojnega Klemna Musulina, od katerega so se včeraj popoldan še zadnjič poslovili na pokopališču v Trebnjem. Klemna, soseda, nogometaša, ni več… Kaj bi bilo, če bi bilo, je brezpredmetno razpredati.

Ob tem pa se je v luči razjasnjevanja razmer, kaj se je dogajalo na tisti za Klemna usodni petek, pojavil zapis. Ki posredno opozori na problem, predvsem pa daje misliti vsem nam, pred katerimi je december, mesec druženja, službenih zabav itd… Bodimo pametni, preudarni.
“Pod vtisi dogodkov ki so se odvili v preteklem tednu in nesrečnim in žalostnim koncem, pišem tale post…ne zato ker je Sonja moja sodelavka, ne zato ker je bilpokojni Klemen njen mož ampak zato, ker je bil sin, brat, mož in oče in ker je bil SAM! In zato, da bi poskušala vplivati na to, da se kaj takega več ne ponovi. Prihaja čas novoletnih žurk in euforija norega decembra. Prednovoletne zabave službene ali pa v krogu prijateljev, sošolcev, kolegov. Vsi si kdaj pa kdaj želimo zbežati iz mestnega vrveža nekam v naravo. Koče ali vikendi v hribih so vcasih tocno tisto kar se išče. Poje se kaj, zapleše in zapoje in pa seveda popije tudi kak kozarec ali več alkohola. Zapaše kdaj oditi tudi na svež zrak ali pa prizgati cigareto in nemalokrat fantje, kot fantje, gredo tudi kam za kak grm lulat, ker je pac gužva v stranišču. Prosim vas, vedno imejte en drugega na očeh. Ne glede na to kaksen zur se odvija, vedno imejte v mislih da ste prisli skupaj, živi in zdravi in da taki morate s prizorisca žurke tudi oditi. Ni nujno da je ta nekdo ki je sel ven na zrak pijan kot čep, lahko da mu je slabo, da mu kaj kar je pojedel ni pasalo. Gre ven na zrak, v temi ne vidi kam stopa, postane mu slabo, se mu zvrti in pade…lahko pade kam na tla tik pred vhodom, lahko pa pade v kako grapo, globel ali pa se enostavno skotali globje v gozd. In tam lezi v nezavesti…vi ne veste, da je sel / sla ven. Okupirani ste sami s sabo in s pijaco ki jo držite v rokah. Ta nekdo pa po doglednem času pride k sebi. Odpre oci. Tema!!!!! Kamorkoli se obrne tema. Pri padcu mu iz zepa odleti telefon, nima luci, ne more nikogar poklicat in zacne tavat…zivalski nagon v nas nas žene da tavamo, iščemo izhod…v temi ne vidi kje hodi…uro, dve, tri….utrujen, prestrasen, lahko tudi poskodovan…druzba ta cas pocasi zakljucuje, nekaj jih je šlo že domov…drugi v rožicah obirajo preostali kolektiv…ta nekdo, vaša sestra, hči, žena, mož, brat, oče pa doživlja agonijo….in vse kar si želi je da najde izhod in objame zopet svoje najdražje….ZATO!!!!! ZATO NIKOLI AMPAK NIKOLI NE IZPUSTITE IZ OČI NOBENEGA SODELAVCA, SODELAVKO, KOLEGA, ZNANCA, PRIJATELJA…VSI MI SI ŽELIMO OBJEMA SVOJCEV IN UDELEŽBE NA NASLEDNJI SINDIKALNI ZABAVI….”

Zapis objavljamo nelektoriran v izvirni obliki.
D.P.