Včerajšnja Tarča razkrila več, kot bi smela? Kdo vleče poteze v ozadju – in kaj se dogaja z mandatom Logarja?

Včerajšnja oddaja Tarča ni bila le še ena televizijska politična razprava, temveč oddaja, ki je odprla vrsto neprijetnih vprašanj. V ospredju so bili prisluškovalna afera, domnevne povezave z izraelskim podjetjem Black Cube in nejasna odločitev vlade glede nepridružitve tožbi proti Izraelu.

Afera, ki še vedno odpira več vprašanj kot odgovorov

Ena ključnih tem oddaje je bila tako imenovana prisluškovalna afera, povezana z imenom Black Cube. Gre za podjetje, ki ga spremlja precej kontroverzen ugled in ki je bilo v oddaji predstavljeno kot možni del širše zgodbe o vplivanju na slovenski politični prostor. V ospredju je bil Giora Eiland, nekdanji vodja izraelskega varnostnega sveta in član svetovalnega odbora tega podjetja.

Po navedbah v oddaji naj bi se njegova pot iz Sofije nadaljevala v Ljubljano, nato pa v Tel Aviv. Prav ta pot, skupaj z navedbami Sove o obiskih na sedežu SDS, je dodatno podžgala zanimanje. Janez Janša pogovora z Eilandom ne zanika, a trdi, da naj bi govorila o razmerah na Bližnjem vzhodu. Omenjena sta bila še ustanovitelj in direktor Black Cuba Dan Zorella ter javnosti manj znani Liron Tzur.

Fotografije, zasebni leti in anonimni očividci

Oddaja je dodatno napetost gradila z omembo neuradnih informacij, anonimnih pričevanj in domnevnih fotografij, ki naj bi jih tuje obveščevalne službe posredovale Sovi. Med bolj izstopajočimi deli prispevka je bila navedba, da naj bi obstajala fotografija srečanja domnevnih agentov Black Cuba z nekdanjim predsednikom uprave GEN Energije Dejanom Paravanom. Ta fotografija do danes ni prišla v javnost, toda že samo omemba takšnega dokaza je dovolj, da politični teren postane še bolj občutljiv. Posebej zanimiv je bil tudi podatek o zasebnem letalu z registracijo T7-NKS, katerega poleti naj bi bili skriti pred javnimi bazami.

Kaj se bo na Mirni spremenilo v prihodnjih štirih letih? Boštjan Kolenc razkriva svoje načrte

Kako bo Mirna videti čez štiri leta? Bodo ceste varnejše, naselja bolje urejena in pogoji za življenje občanov boljši? To so vprašanja, ki se pred prihajajočimi lokalnimi volitvami zagotovo za

Je šlo za vplivanje na volitve?

V ospredje je prišlo tudi vprašanje, ali je šlo za usmerjeno operacijo z namenom političnega vplivanja pred volitvami. Državni sekretar Vojko Volk je opozoril, da je za podjetje Black Cube značilno, da objavlja prirejen material ob točno določenem trenutku, skladno z interesi naročnika. Nekateri od udeleženih so zatrdili, da so bili objavljeni posnetki iztrgani iz konteksta ali celo manipulativno zmontirani. Eden od sogovornikov naj bi celo dejal, da je prikriti sogovornik od njih zahteval “brutalno iskrenost”, zato naj bi odgovarjali bolj neposredno, a v širšem kontekstu, ki ga končni posnetki niso pokazali.

Posnetki, ki rišejo mračno sliko sistema

Izjave o plačilih novinarjem, usmerjanju sponzorskega denarja in političnem pritisku na zasebna podjetja so bile med najbolj občutljivimi deli oddaje. Še dodatno je odmevala omemba “stricev iz ozadja”, vpliva Milana Kučana in tudi trditev o posebni vlogi Zorana Jankovića.

Je bila odločitev o Izraelu res le zunanjepolitična?

Druga velika tema oddaje je bila odločitev vlade, da se ne pridruži tožbi Južne Afrike proti Izraelu pred Meddržavnim sodiščem v Haagu. Janez Janša je že prej javno namignil, da se je morda v ozadju zgodila “trgovina”. Po tej logiki naj bi vlada spremenila stališče, ker bi lahko v nasprotnem primeru sledile dodatne objave obremenilnih posnetkov ali drugi pritiski. Tarča ni ponudila dokončnega odgovora, je pa pokazala, da obstajajo tudi znotraj koalicije različna pojasnila in dvomi. Tanja Fajon je omenila, da je bila pridružitev tožbi za Izrael “rdeča linija”, ter poudarila, da je bilo gradivo pripravljeno že tedne, a se je nato ustavilo. Po neuradnih informacijah oddaje naj bi nasprotovanja prihajala tudi iz ekonomskih in tehnoloških razlogov.

Koalicijska matematika

V pogovoru z Zoranom Stevanovićem in Anžetom Logarjem je postalo jasno predvsem to, da je politična slika po volitvah zelo razdrobljena in da noben scenarij ni preprost. Stevanović je nakazal, da svojo stranko vidi v konstruktivni opoziciji, če bo vlado oblikoval eden od dveh največjih akterjev, torej Janez Janša ali Robert Golob. Logar je bil bolj previden. Večkrat je poudaril, da prihajajo “dnevi grmenja”, celo “tedni grmenja”, kar je ena bolj zapomljivih izjav večera.

Več odprtosti je pokazal za kombinacije, v katerih bi sodelovale zmernejše leve in desne stranke. Takšna možnost sicer obstaja na papirju, a je politično izjemno občutljiva. Pomenila bi namreč precejšnje programske kompromise in tudi vprašanje, ali bi Robert Golob sploh lahko ohranil sedanjo usmeritev na nekaterih ključnih področjih.

Koliko preplačujete za zobozdravnika? Razlike v cenah so šokirale tudi nas

Za popolnoma enako zobozdravstveno storitev lahko nekateri plačajo tudi do skoraj trikrat manj – a ena napačna odločitev vas lahko na koncu stane še bistveno več. Ste se kdaj vprašali, zaka

Politična trgovina, prestopi in govorice

Logar je na vprašanje, ali prihajajo do njega informacije o politični trgovini, odgovoril, da “z vseh strani”. Takšna izjava je močna že sama po sebi, saj kaže, kako napeto je trenutno politično ozračje. Pojavila se je tudi govorica, da bi eden od izvoljenih poslancev lahko odstopil in tako omogočil mandat Logarju. Tudi to je zavrnil, a obenem opozoril, da bo v naslednjih dneh ogromno polinformacij, namenjenih ustvarjanju notranjih napetosti.

Napisal: K. J.

Vir: Tarča