Veš, kam gre del tvoje plače? Odgovor je tu

Vsak mesec, ko dobimo plačo ali opravimo nakup, del tega zneska konča v državnih blagajnah. Država sredstva zbira na različne načine: z davki, prispevki, carinami, taksami, prihodki od svojega premoženja in tudi z zadolževanjem.

Kako država zbira denar

Največji delež predstavljajo prispevki za socialno varnost, ki jih plačujemo od dohodkov iz dela. Pomemben vir so tudi davki na potrošnjo, kot sta davek na dodano vrednost (DDV) in trošarine. Sledi dohodnina, torej davek na dohodke posameznikov, ter davek na dobiček podjetij.

Štiri glavne blagajne

Zbrani denar se nato razdeli v štiri glavne »vreče«. Prva je državni proračun, druga občinski proračuni, tretja je pokojninska blagajna (ZPIZ), četrta pa zdravstvena (ZZZS). Državni in občinski proračuni so pravzaprav letni načrti. Koliko denarja bo prišlo v blagajno in koliko ga bo šlo ven. V pokojninsko in zdravstveno blagajno pa se stekajo prispevki, ki so namenjeni točno določenim stvarem: pokojninam, nadomestilom za invalidnost in zdravstvenemu zavarovanju.

Med blagajnami denar pogosto prehaja. Ker samo prispevki ne zadoščajo za pokojnine, država iz proračuna redno dokazuje manjkajoča sredstva v ZPIZ. Pokojninska blagajna pa del denarja nakaže zdravstveni, saj morajo biti upokojenci vključeni v sistem zdravstvenega varstva. Iz državnega proračuna se sredstva nakazujejo tudi občinam za njihove naloge in projekte.

Kaj financira država

Davki in prispevki niso sami sebi namen. Z njimi država financira storitve in dobrine, ki jih uporabljamo vsi. Največji del porabe odpade na pokojnine, sledijo zdravstvo, šolstvo in šport, pa tudi različne oblike socialne varnosti. Pomemben del denarja gre tudi za infrastrukturo, varnost, delovanje državnih ustanov in subvencije, ki lajšajo breme prebivalcem ali podjetjem.

Boštjan Kolenc o prihodnosti Mirne: »Samo usmerjenost v investicije ne bo obogatila našega okolja«

Nove stavbe, ceste in druge investicije so pomembne, toda ali so same po sebi dovolj za kakovostno življenje? Županski kandidat Boštjan Kolenc opozarja, da prihodnosti občine ne določajo zgolj gr

Kaj če prihodkov ni dovolj?

Kadar prihodki države niso dovolj visoki, da bi pokrili vse odhodke, se mora država zadolžiti. To pomeni, da si denar izposodi na domačih ali tujih finančnih trgih. Tako nastane javni dolg, ki ga je treba nekoč vrniti.

Čeprav marsikdo davke in prispevke dojema kot breme, so v resnici nujna osnova za delovanje družbe. Brez njih bi morali za zdravnika, šolanje, ceste ali pokojnino plačevati sami – kar bi bilo za večino ljudi nedosegljivo. Davki in prispevki so torej skupna naložba v zdravstvo, varnost, šolstvo in prihodnost vseh nas.

Napisal: K. J.

Vir: Facebook – Vlada Republike Slovenije