Višje nadomestilo, več ur dela za upokojence, strožja pravila za agencije – Kaj še prinaša novi zakon
Nadomestilo se viša. Slovenska vlada je na izredni seji potrdila predlog sprememb zakona o trgu dela, ki bo že v naslednjih mesecih prinesel precejšnje novosti – za brezposelne, upokojence, agencijske delavce in vse vmes. Kaj to pomeni v praksi? Višja nadomestila za brezposelnost, več priložnosti za upokojence, boljši položaj za tiste, ki delajo prek agencij, in še nekaj dodatnih ugodnosti za starejše delavce.
Nova pravila za brezposelne – višja nadomestila in strožja pravila
Ena ključnih sprememb je zvišanje najnižjega in najvišjega nadomestila za brezposelnost. Po novem najnižje nadomestilo znaša 70 % bruto minimalne plače, najvišje pa postopoma pada od 130 % navzdol. Namen? Dati večjo socialno varnost tistim brez dela, a hkrati ohraniti spodbudo za aktivno iskanje zaposlitve.
Vendar ne gre brez nasprotovanja. Na ministrstvu za finance dvigu nadomestil močno nasprotujejo. Opozarjajo, da je brezposelnost v Sloveniji med najnižjimi v evroobmočju in da podjetja že zdaj težko najdejo kader. “Tak ukrep lahko pošilja napačno sporočilo delovno sposobnim ljudem,” so zapisali.
Krajša pot do upokojitve in več možnosti za starejše
Pomemben del sprememb je namenjen starejšim od 59 let. Ti bodo lahko v prihodnje delali s krajšim delovnim časom tik pred upokojitvijo, a bodo za to vseeno prejemali 90 % plače, kot če bi delali polni delovni čas. To je poskus vlade, da ublaži prehod iz delovne aktivnosti v upokojitev in s tem zmanjša kadrovski pritisk v nekaterih sektorjih.
Na novo se uzakonja tudi spodbuda za zaposlitev starejših brezposelnih, ki že prejemajo nadomestilo. Gre za poskus, da bi se čim več ljudi v zrelih letih aktivno vrnilo na trg dela, hkrati pa ne bi ostali predolgo na podpori države.
Upokojenci bodo lahko delali več
Pri začasnem ali občasnem delu upokojencev bodo po novem veljale višje omejitve. Število dovoljenih ur na mesec se zvišuje s 60 na 85, sorazmerno pa se povečuje tudi letna omejitev dohodka. Cilj je jasen, omogočiti bolj fleksibilno vključevanje upokojencev v trg dela, zlasti tam, kjer primanjkuje delovne sile.
Zavod RS za zaposlovanje bo lahko tovrstno delo posredoval tudi študentom in dijakom, pri čemer se bo uskladila metoda določanja minimalne urne postavke, da bo ta enaka za vse skupine.
Nova pravila za agencijsko delo: večja zaščita, višje garancije
Agencijski delavci veljajo za eno najbolj ranljivih skupin na trgu dela. Novela zakona to naslavlja z več ukrepi. Med ključnimi je zvišanje bančne garancije, ki jo morajo agencije za posredovanje delavcev predložiti s 30.000 na 100.000 evrov.
Poleg tega bo Zavod za zaposlovanje lahko zavrnil sodelovanje z delodajalci, ki so bili že sankcionirani zaradi kršitev delovne zakonodaje. Namen je jasen: zaščititi delavce pred tistimi, ki ponavljajo kršitve in izkoriščajo sistem.
Javni deli: višja izhodiščna plača in nova storitev podpore
Tudi za udeležence javnih del se obetajo spremembe. Njihova izhodiščna plača bo po novem v višini minimalne plače. To je pomembna novost, saj je bila doslej lahko nižja. Poleg tega bo Zavod RS za zaposlovanje uvedel novo storitev – »zaposlitveno podporo«, namenjeno boljši integraciji posameznikov na delovnem mestu in preprečevanju prezgodnjih izpadov iz zaposlitve.
Zakaj takšna naglica?
Novela zakona je časovno povezana s t. i. Načrtom za okrevanje in odpornost (NOO), saj je del zavez, ki jih je Slovenija sprejela za črpanje evropskih sredstev. Gre za okoli 140 milijonov evrov, ki jih Slovenija ne bo mogla uporabiti, če zakon ne bo sprejet pravočasno.
Zakon ni prilagojen realnosti?
Ministrstvo za finance je jasno opozorilo: “Zakon je bil sprejet v obliki, ki ne odraža aktualnih razmer na trgu dela.” Z drugimi besedami, ob nizki brezposelnosti in pomanjkanju delovne sile nekateri ukrepi, predvsem zviševanje nadomestil, niso usklajeni z realnostjo. Kljub temu so v duhu kompromisa pristali na nekatere prilagoditve.
Kaj sledi?
Predlog je zdaj v zakonodajnem postopku v državnem zboru, kjer se obeta burna razprava. Sindikati pozdravljajo večino sprememb, delodajalske organizacije pa opozarjajo, da bi lahko nekateri ukrepi dolgoročno škodovali stabilnosti sistema in povečali javnofinančni pritisk.
Je torej nova zakonodaja napredek v smeri bolj vključujočega trga dela ali le nerealno ambiciozen politični kompromis?
Napisal: K. J.
Vir: forbes.n1info.si, Freepik
