“Vsi naši učenci imajo številne priložnosti, da pokažejo svoje talente!”

18. nov. 2018, ob 07.39
Posodobljeno pred 1 letom ali več
385
830 SEK

Spregovorili smo tudi o izzivih in odgovornosti, pa tudi o radostih, ki jih prinaša pedagoški poklic.

MOKRONOG – Na zaključni prireditvi projekta Kulturna šola je v konkurenci 48 osnovnih šol priznanje za najbolj kulturno šolo prejela OŠ Mokronog, kjer od leta 1993 deluje tudi sedanja ravnateljica Zvonka Kostrevc. Na šolo je ponosna, delo opravlja zavzeto in preudarno, kot pa se za uspešno ravnateljico spodobi tudi gospodarno. V pogovoru meseca smo se pogovarjali o tem, kako v OŠ Mokronog kulturo „živijo,“, kako mladi dojemajo in sprejemajo kulturo. Spregovorili smo tudi o izzivih in odgovornosti, pa tudi o radostih, ki jih prinaša pedagoški poklic.

"Vsi naši učenci imajo številne priložnosti, da pokažejo svoje talente!"Najprej iskrene čestitke za laskavo priznanje! Kaj vam pomeni naziv najbolj kulturna slovenska šola 2018?
„Naziv najbolj kulturna slovenska šola smo sprejeli z velikim veseljem in ponosom. Pomeni priznanje za dosedanje delo šole kot celote, večjo prepoznavnost v ožjem in širšem okolju, spodbudo za razvijanje raznolike kulturne dejavnosti na šoli ter hkrati tudi odgovornost in obvezo za ohranjanje doseženega v prihodnosti. Obenem pa pomeni tudi vodilo in obveznost, da bo tudi v prihodnje kulturno udejstvovanje naša stalnica.“

Kateri so bili kriteriji pri izboru?
„Leta 2014 smo za raznoliko kulturno ustvarjanje že prejeli naziv Naj kulturna šola med malimi in podružničnimi šolami. Naziv nas je spodbujal k široki paleti kulturnega ustvarjanja tudi v naslednjih letih. Želeli smo ohraniti naziv kulturna šola, zato smo se prijavili na razpis javnega sklada za kulturne dejavnosti. V prijavi smo prikazali bogat nabor dejavnosti s področja kulture, ki smo jih izvajali na šoli od prejema naziva. Opisali smo vse dejavnosti, s katerimi smo v zadnjem triletnem obdobju razvijali, spodbujali in predstavili kulturni utrip šole (interesne dejavnosti, izbirne predmete, dneve dejavnosti, projekte, kulturne prireditve, sodelovanje na likovnih in literarnih natečajih, revijah ter srečanjih …).“

Koliko preplačujete za zobozdravnika? Razlike v cenah so šokirale tudi nas
Za popolnoma enako zobozdravstveno storitev lahko nekateri plačajo tudi do skoraj trikrat manj – a ena napačna odločitev vas lahko na koncu stane še bistveno več. Ste se kdaj vprašali, zaka

Kje ste po vašem mnenju prekašali konkurenco?
„Komisija projekta Kulturne šole je ocenila, da je udeležba OŠ Mokronog na revijah, natečajih in različnih kulturnih srečanjih nad povprečjem, prav tako je tudi nad povprečjem število kulturnih prireditev za šolo in za širšo javnost. Zato smo dobili naziv Najbolj kulturna slovenska šola leta 2018.“

Kako živite „kulturo“ na šoli?
„Naši učenci so v kulturo vpeti skozi program, ki ga v šoli izvajamo in skozi vse druge dejavnosti, preko katerih se povezujemo z okoljem in s kulturnimi ustanovami. OŠ Mokronog je prepoznavna po bogati lutkarski in gledališki dejavnosti, likovnem, glasbenem, pevskem in plesnem ustvarjanju ter spoznavanju in ohranjanju kulturne dediščine. V vseh teh letih so otroci vrtca in učenci šole pod vodstvom mentorjev dosegli odlične rezultate na natečajih in revijah lutkovnih in gledaliških skupin. Na šoli deluje 5 pevskih zborov in prav vsi se predstavijo na revijah in vsakoletnem pevskem koncertu vrtca in šole. Sodelujemo na številnih likovnih in literarnih natečajih, na katerih naši učenci s svojimi stvaritvami prepričajo marsikatero žirijo. Njihovi likovni izdelki izražajo ustvarjalnost in raznolikost likovnih tehnik, zato so pogosto nagrajeni z najvišjimi priznanji. Šola je bila na državnem nivoju tudi nagrajena na natečaju v okviru Roševih dni, in sicer za celoten literarni projekt šole, ki spodbuja mlade ustvarjalce k pisanju daljših literarnih besedil. Kar nekaj učencev je izdalo svojo knjigo.  Šola z različnimi projekti razširja svojo dejavnost, jo bogati in jo povezuje z drugimi podobnimi dejavnostmi izven šolskega prostora. S tem deluje razvojno, povezovalno in ustvarjalno, vse to pa skozi te dejavnosti prenaša tudi na učence. Mladi so skozi te projekte in dejavnost šole povezani z okoljem in življenjsko realnostjo. Znanje, ki ga skozi te dejavnosti pridobivajo, tudi lažje osmišljajo in ga tako bolje utrdijo. Različne dejavnosti mladim omogočajo tudi iskanje svojih močnih področij in razvijanje le teh. Prav tako so projekti pomembni za mentorje, saj jih krepijo v njihovi strokovnosti, jih usmerjajo v raziskovanje in kreativnost, prav tako pa prispevajo k njihovem povezovanju, sodelovanju in timskem delu. Načrtno razvijanje pa se pri učencih pozna že pri lastnem udejstvovanju in prikazu lastne ustvarjalnosti. Prijetno je stopiti med odmorom v učilnice in opazovati učence, kako samostojno ustvarjajo plesne točke ali manjše točke za kakšno razredno prireditev ali nastop pri mlajših učencih. Predvsem je to opaziti na podružnični šoli in pri učencih razrednega pouka, počasi pa to učenci nosijo tudi v višje razrede.  Ob tem moram omeniti strokovne delavce in prizadevne mentorje. Njim gre velik del zahvale za to, da znajo otroke in učence spodbujati in jih navduševati za dejavnosti, ki omogočajo, da kultura na naši šoli živi vsak dan.“

Koliko in na kak način posvečate na šoli čas kulturi?
„Vsi naši učenci imajo številne priložnosti, da pokažejo svoje talente na različnih prireditvah, ob obeleženju praznikov, na koncertih pevskih zborov, na pomladnem dnevu ter gledaliških predstavah. Najbolj ponosni smo na to, da se na prireditvi ob koncu šolskega leta predstavijo vsi učenci matične in podružnične šole, vsi učenci od 1. do 5. razreda matične šole pa soustvarjajo že tradicionalno prireditev Pomladni dan. Vsako leto mentorice na Podružnični šoli Trebelno tudi izberejo literarno delo, ki je pisano na kožo takratni generaciji učencev na šoli. To je osnova za gledališko predstavo, v kateri vsi učenci lahko izkažejo svoj talent na plesnem, glasbenem in dramskem področju. Izjemni so tudi lutkarji v vrtcu, saj so otroci s Trebelnega letos prejeli zlato priznanje na državnem tekmovanju za lutkovno predstavo z naslovom Baba sede v balon. Ob vsem tem pri nas razvijamo tudi večjezičnost. Naši učenci se poleg materinščine učijo še angleščine, nemščine in španščine. Z učenci v tujem jeziku pripravimo gledališko predstavo, celo šolsko leto pa učenci ob učenju tujih jezikov pišejo krajša besedila ali se likovno izražajo, v juniju pa izdajo glasilo Multikulti. Prav tako v povezavi s predmetom likovno snovanje obiščejo kulturne, umetniške ali druge ustanove v sosednjih državah, kjer pridejo v stisk z živimi govorci tujega jezika.“

Je bilo tako že včasih? Kdaj ste naredili kakovosten korak kulturi v prid?

„Vsako obdobje ima svoje značilnosti. Kultura je sestavni del šolskega programa, tako je bilo v preteklosti in upam, da bo tako tudi v prihodnosti. Pri tem je pomembno, kakšne usmeritev na področju kulture razvija država, kako na kulturo gleda lokalno okolje in kako se v te vidike umešča šola. Kultura je bila pomemben sestavni del mokronoške šole v vseh njenih obdobjih, saj je tudi lokalno okolje tako v preteklosti, kakor tudi danes na področju kulture zelo aktivno. Iz tega okolja tudi izvirajo znani kulturni ustvarjalci dobro poznani tudi v širšem prostoru. Ker menim, da ima lokalno okolje pomembno vlogo pri razvijanju zavedanja pomena kulture in omogočanju udejanjanja le te, smo morda kakovosten premik naredili z novoustanovljeno občino Mokronog-Trebelno, ki ima posluh tudi za kulturno področje.“

Je danes v teh časih sploh prostor za kulturo?
„Kultura v najširšem smislu je bila vedno sestavni del življenja ljudi in je pomemben element zavedanja naše identitete, zato moramo vedno imeti prostor zanjo. Oblike udejanjanja kulture pa so lahko različne in primerne našim zmožnostim. V šoli vedno iščemo takšne načine, ki bodo dosegli čim več učencev na njim primeren način.“

Kako današnje mobi/tehno generacije otrok gledajo na kulturo?
„Vsaka generacija mladih, ki prihaja, je drugačna od prejšnje. Tako je bilo v vseh obdobjih. Te nove generacije bodo kulturni ustvarjalci in tudi mi nagovarjali na načine, ki bodo šli v korak z dobo, ki jo te mlade generacije živijo. Na primer v  praksi se to kaže tako, da naši učenci na ekskurziji na Dunaju s telefoni posnamejo kulturne znamenitosti in jih na prireditvi ob evropskem dnevu jezikov predstavijo ostalim učencev na šoli. Deluje.“

Zobni mostiček, cena in nujne informacije
Zobni mostiček je fiksni protetični nadomestek, namenjen zapolnitvi vrzeli, ki nastane zaradi izgube enega ali več zob. Njegova glavna funkcija je obnovitev estetskega videza nasmeha ter povrnitev

Kako vi otrokom dajete/podajate kulturo?
„Moja vloga je predvsem v tem, da zagotavljam podporno okolje za to, da lahko izvajamo čim več dejavnosti s področja kulture, spodbujam mentorje in učence in promoviram njihove dosežke na kulturnem področju. Verjetno je pri tem pomembno tudi, da sem tudi sama naklonjena kulturi.  

Kaj vam osebno pomeni kultura? Si jo in kako pogosto privoščite za svojo dušo? Kaj konkretno?
“Kultura v najširšem smislu mi pomeni obogatitev in obenem sprostitev, daje mi energijo za delo in premagovanje izzivov vsakdana. Spremlja me celo življenje, saj sem se že osnovnošolskih, dijaških in tudi študentskih letih v okviru kulturnega društva z njo tudi sama ukvarjala. Danes pa z rednim obiskovanjem koncertov, gledališča (več kot dvajset let imam gledališki abonma) in kulturnih dogodkov v okolju polnim svoje baterije in dajem podporo vsem, ki soustvarjajo naš kulturni prostor. Ob tem pa ne smem pozabiti knjige, ki je moja stalna sopotnica in si brez nje ne znam predstavljati vsakdana.“

Opravljate zahtevno in odgovorno delo, ste ravnateljica. Kako se počutite na tem delovnem mestu, kjer ne manjka zahtevnih in odgovornih odločitev, potez?
„Delo ravnatelja doživljam kot zelo zahtevno in odgovorno, saj hkrati opravljaš delo poslovodenja, pri čemer si odgovoren za uspešno vodenje šole kot organizacije in kot pedagoškega vodenja, pri čemer si odgovoren za vzgojno-izobraževalni proces v šoli in vrtcu. Obe vlogi sta zahtevni, terjata svoj čas in sposobnost ravnatelja, da jih učinkovito povezuje. Ko temu dodate okolje, v katerem šola deluje, deležnike, s katerimi se srečuješ pri svojem delu in različne interese, ki jih moraš uskladiti ter razvojne trende šole in družbe kot celote, potem dobiš zmes razmer, v katerih moraš kot ravnatelj poskrbeti tako za organizacijo, kot za posameznika znotraj nje. To pa ni vedno lahko. Zato me pogosto preganja misel, kaj vse bi še lahko postorila, a me k sreči zdrav razum opominja, da ne moreš storiti vsega naenkrat.“

S katerimi izzivi se soočate?
„Izzivov ne manjka, saj nam jih prinaša vsakdan. Eden od njih je tudi motivacija starejših zaposlenih, sledenje novim trendom pouka in prilagajanje procesa posameznikom, saj je potrebna vse večja individualizacija ob vse bolj raznolikih učencih, ki prihajajo v šolo.“

Kaj vas dela srečno in srčno na tej funkciji?
„Če ne bi bila srčna in torej predana aktivnemu odzivanju na različne izzive, verjetno ne bi bila na tem delovnem mestu. Prav zato mi uspešno rešeni izzivi dajejo motivacijo in energijo za novo delo. Sreča pa zame ni stanje, ampak predvsem vsakokratni dober občutek po uspešno opravljenem delu.“

Je država šolstvu prijazna? Kaj pogrešate? Kaj kot manager šole pričakujete od nove vlade?
„Država zagotavlja osnovne pogoje za naše delo, znotraj katerih moramo čimbolj uspešno izvajati poslanstvo, ki smo mu zavezani. Od nove vlade pričakujem samo uravnoteženo in stabilno okolje brez nepredvidenih in slabo domišljenih posegov, ki vnašajo nepotreben nemir in ne prispevajo k lažjemu in kakovostnejšemu izvajanju vzgojno-izobraževalnega procesa.“

Ste morali tudi sami kaj krčiti šolski kader zavoljo financ?
„Največ omejitev je v zadnjih šestih letih prinesel Zakon o uravnoteženju javnih financ. Varčevalni ukrepi z zmanjševanjem sredstev za financiranje šol, omejitev zaposlovanja, zmanjševanja plač zaposlenih, ukinitev sredstev za uspešnost, za nadomeščanje in še bi lahko naštevali, so v šolski prostor vnesli veliko nemira, morda lahko v posameznih obdobjih govorimo celo o manjšem razvojnem krču. V tem obdobju je bilo potrebnih veliko prilagajanj in iskanja finančno vzdržnih rešitev, ki pa zagotovo  vedno niso bile najbolj optimalne.“

Kako bi opisali OŠ Mokronog? Kakšna šola ste?
„Šolstvo ima v Mokronogu že več kot 210-letno tradicijo, v prejšnjem šolskem letu pa smo obeležili 50-letnico obstoja predšolskega varstva. Pouk je včasih potekal v skromnih, prenatrpanih prostorih, danes pa poteka v svetlih in sodobno opremljenih učilnicah. Ponosni smo na veliko sodobno športno dvorano in športni park z večnamenskim igriščem za košarko, mali nogomet in rokomet, tenis igriščem, igriščem za odbojko na mivki, otroškim parkom in fitnes napravami na prostem. Prostore stare telovadnice smo prenovili in pridobili malo dvorano ter veliko svetlo knjižnico.  Podružnična šola Trebelno je bila zgrajena kot tri oddelčna podružnična šola leta 1971 in leta 2000 že delno adaptirana, leta 2015 pa energetsko sanirana. Število otrok se na področju Trebelnega povečuje, zato smo letos odprli dodatni 2. oddelek vrtca, ki zaenkrat še gostuje v šoli, začeli pa smo že z gradnjo novih prostorov.  Z gradnjo telovadnice na Trebelnem smo uresničili dolgoletna prizadevanja mnogih generacij. Z dograditvijo novih učilnic, knjižnice, jedilnice in urejenih zunanjih športnih površin pa so učenci pridobili ustreznejše pogoje za vsakodnevno delo. 5. oktobra smo s slavnostnim odprtjem nove prostore uradno predali svojemu namenu. V kulturnem programu so se predstavili učenci podružnične šole. Danes šolo obiskuje 299 učencev, 243 učencev na matični šoli in 56 učencev na Podružnični šoli Trebelno, v predšolsko varstvo pa je v skupaj 7 oddelkov v Mokronogu in na Trebelnem vključenih 126 otrok. Dejavnosti, ki “odlikujejo” OŠ Mokronog so: robotika in konstruktorstvo ter raziskovalne naloge s teh področij, ki so naše učence popeljale v Rusijo in Veliko Britanijo, odbojka, s katero smo bili 2x četrti v državi, šah, kjer predvsem mlajše učenke posegajo po najvišjih državnih odličjih, literarno ustvarjanje (samostojne knjige in skupne knjige naših učencev), gledališke predstave učencev podružnične šole, lutkovne predstave vrtičkarjev, usmerjanje k dobrodelnosti: Drobtinica, sodelovanje v zbiralnih akcijah, organizacija prazničnega sejma ter odlični rezultati na tekmovanjih iz znanja.“

Kje vidite rezerve za razvoj?
„Poleg bogate kulturne dejavnosti je prednostna naloga šole tudi zdrav način življenja, ki ga spodbujamo s projekti Zdrava šola, Šolska shema (Shema šolskega sadja in zelenjave) ter projektom Zdrav življenjski slog, v katerega smo bili vključeni vse od začetka. Projekt se je z letošnjim šolskim letom zaključil, naša šola pa je bila izbrana za uvajanje 3-letnega poskusa razširjenega program Gibanje za dobro fizično in psihično počutje. Zelo dobra športna infrastruktura na matični in podružnični šoli pa nam omogoča, da učencem nudimo najrazličnejše dejavnosti in s tem sledimo ciljem omogočiti učencem redno telesno dejavnost (5 ur gibanja na teden).“

Kako tesno ste povezani z okoljem? Kaj mu dajete? Kaj okolje daje in nudi šoli?
„Številne kulturne prireditve v vrtcu, šoli in izven nje združujejo otroke vrtca, učence, učitelje in celotno šolo s starši in okoljem. Naši učenci se s kulturnim programom predstavljajo na številnih dogodkih v lokalnem okolju. Sama šola pa med šolskim letom tudi organizira različne prireditve, kjer se učenci predstavijo staršem in ostalim občanom. Bogati nas tudi medgeneracijsko sodelovanje. Ob tem smo veseli podpore Občine Mokronog-Trebelno in župana, staršev in vseh občanov, ki nas spremljajo na naših prireditvah in nas s tem spodbujajo k ustvarjanju. To nam daje voljo in motivacijo za nove dogodke. Tudi v letošnjem šolskem letu načrtujemo pester kulturni utrip, saj nam idej in zagnanosti ne manjka.“

So podjetniki darežljivi, pomagajo s kako donacijo, da vam je lažje?
„V preteklosti smo s sredstvi donacij opremili otroško igrišče pri vrtcu, starši in obiskovalci naših prireditev s prostovoljnimi prispevki obogatijo naš šolski sklad. Predvsem pa smo usmerjeni k lastni aktivnosti. Učence spodbujamo, da so pri  pridobivanju sredstev aktivni tudi sami. Tako se šolski sklad pridno polni s sredstvi, ki jih dobimo s prodajo starega papirja. V preteklem letu smo ga zbrali kar 43 ton. Ne smemo pa pozabiti prazničnega sejma, kjer vsako leto ponudimo izdelke, ki nastanejo v ustvarjalnih delavnicah. V pripravah na sejem sodelujejo otroci vrtca, vsi učenci in strokovni delavci. Izredno nas veseli, da je dober glas o našem prazničnem sejmu presegel meje občine in med obiskovalci opažamo tudi ljudi, ki niso iz našega lokalnega okolja in nimajo otrok na naši šoli. Z zbranimi sredstvi smo letos učencem predmetne stopnje preuredili garderobo in dobili so dolgo zaželene garderobne omarice.“

Če bi imeli dovolj sredstev, kaj v tem hipu šola najbolj potrebuje?
„Že dolgo želeno učilnico na prostem ob šoli in celovito prenovo notranjosti matične šole.“

Dajva še o tistem stereotipu: učitelji delajo štiri ure in gredo ob 12.00 domov. Drži to?
„Stereotip so razvili tisti, ki pač gledajo samo ure pouka, ki jih učitelj opravi v posameznem dnevu. Ne razmišljajo pa o tem, da mora učitelj ta pouk pripraviti, ga izpeljati in proces zaključiti. Izvedba pouka je samo del njegovega dela, saj se vključuje v vse ostale dejavnosti v šoli. Vse prireditve, ki se odvijajo v šoli ali v kraju in vse ostale dejavnosti so del procesa, v katerega je učitelj vsakodnevno vključen. Tako kot skoraj pri vsakem delu vidimo predvsem sliko pred kuliso. Kar je zadaj pa je največkrat povprečnemu opazovalcu skrito.“

Vas poslanstvo ravnateljice izpopolnjuje ali je to ena pomembna stopnica naprej?
„Kot sem že povedala, sem na delovnem mestu ravnateljice predana nalogam in obveznostim, ki izhajajo iz delovnega mesta. Veselim se vseh uspehov naše šole in uspešno rešenih izzivov in se ob težavah in morebitnih neuspehih poskušam čim več naučiti. Vse to skupaj sestavlja moj odnos, ki ga imam do tega delovnega mesta.“

Kje se vidite čez pet let?
“Vsekakor se vidim v OŠ Mokronog.“

Kako je danes vzgajati otroke? Kaj najbolj pogrešajo, kaj jim skušate dati?
„Šola je prostor, kjer je poleg izobraževanja pomembna tudi vzgoja. Seveda primarna in najpomembnejša vzgoja za otroke izhaja iz njihove družine. V njej oblikujejo svoj odnos do sveta, do sebe in do drugih. Ta vzgoja je v veliki meri povezana z vrednotami, ki jih imajo posamezne družine. Šola pa mora svojo priložnost najti predvsem pri vzgoji za življenje v skupnosti, za razvijanje odgovornosti za okolje, za odnose med ljudmi, za zavedanje o povezanosti in soodvisnosti med ljudmi in še marsikaj bi se našlo. Mi našim učencem na vzgojnem področju skušamo razviti odgovornost zase in za druge, zavedanje o pomembnosti delovanja za skupno dobro ter razumevanje soodvisnosti posameznikov, skupin in širše skupnosti.“

D.P.
Foto: Jerneja Dreža

385
830 SEK