Kdo vse so lahko vzdrževani družinski člani?
Vzdrževani družinski člani so lahko brez omejitev otroci do 18. leta starosti. Vsi ostali (starejši otroci nad 18 let, zakonski partnerji in starši zavezanca) pa morajo izpolnjevati posebne pogoje. V prispevku najdete natančno razlago teh posebnih pogojev za vzdrževane družinske člane. Kdo so torej vzdrževani družinski člani? Kako Slovenija nadaljuje podporo velikim družinam z letnim dodatkom pa si lahko pogledate tukaj.
Kdo so vzdrževani družinski člani?
Za lažje razločevanje smo sklope razdelili od črke A do E.
A1:
Otrok do 18. leta starosti.
A2:
Otrok od 18. do 26. leta starosti lahko uveljavlja posebno olajšavo. Pogoj je, da nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji. Šolanje mora biti neprekinjeno ali prekinjeno največ za eno leto. Otrok ne sme biti zaposlen ali opravljati dejavnosti. Prav tako ne sme imeti lastnih dohodkov za preživljanje, ali pa so ti manjši od višine posebne olajšave. Med lastne dohodke se štejejo vsi dohodki po ZDoh-2, razen družinske pokojnine, dohodkov za začasno delo na podlagi napotnice, štipendij, in dohodkov oproščenih plačila dohodnine po 22. in 29. členu ZDoh-2.
A3:
Otrok, ki izpolnjuje pogoje pod oznako A2 in je starejši od 26 let, če se vpiše na študij do 26. leta starosti, in to največ za 6 let od dneva vpisa na dodiplomski študij in največ za 4 leta od dneva vpisa na podiplomski študij.
A4:
Otrok, starejši od 18 let, ki se ne izobražuje in je za delo sposoben, če je prijavljen pri službi za zaposlovanje in ima po predpisih o prijavi prebivališča prijavljeno isto stalno prebivališče kot starši oziroma posvojitelji ter nima lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti manjši od višine posebne olajšave za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana. Za lastne dohodke se štejejo vsi dohodki po ZDoh-2.
A5:
Otrok, ki potrebuje posebno nego in varstvo in ima pravico do dodatka za nego otroka po zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ali do dodatka za pomoč in postrežbo po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Vendar pa se olajšava ne prizna, če je otrok v zavodu s celodnevno brezplačno oskrbo ali v rejništvu, razen če davčni zavezanec dokaže, da materialno skrbi za otroka tudi v tem času. V tem primeru se olajšava prizna za obdobje, za katero center za socialno delo prizna pravico do dodatka za nego otroka.
B1:
Otrok, starejši od 18 let, ki ima status invalida v skladu z zakonom o socialnem vključevanju invalidov in nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji, ne glede na starost.
B2:
Otrok, starejši od 18 let, ki ima status invalida v skladu z Zakonom o socialnem vključevanju invalidov in se ne šola, je upravičen do posebne olajšave, če nima lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti dohodki nižji od višine olajšave za vzdrževanega družinskega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, ne glede na starost. Pri tem se za lastne dohodke štejejo vsi dohodki po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2), razen dodatka za pomoč in postrežbo, kot jih določajo zakoni o vojnih veteranih, vojnih invalidih, socialnem vključevanju invalidov ter pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Za otroka pod oznako B velja:
- Otrok s statusom invalida, priznanega na podlagi odločbe po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ima enakovreden status otroku s statusom invalida po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov.
- Olajšava se ne prizna davčnemu zavezancu, če je otrok zaradi zdravljenja, vzgoje, usposabljanja ali šolanja v zavodu z brezplačno celodnevno oskrbo ali v rejništvu. Izjema je, če dokaže, da tudi v tem času materialno skrbi za otroka.
Za otroka pod oznako A in B velja:
– lastni otrok, posvojenec, pastorek oziroma otrok zunajzakonskega partnerja;
– vnuk, če ima davčni zavezanec pravico do posebne olajšave za enega od njegovih staršev ali če vnuk nima staršev ali če davčni zavezanec skrbi zanj na podlagi sodbe sodišča;
– druga oseba, če davčni zavezanec skrbi zanj na podlagi sodbe sodišča.
C – zakonec ali zunajzakonski partner.
Ki ni zaposlen in ne opravlja dejavnosti, je upravičen do olajšave, če nima lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti nižji od določene olajšave. To velja tudi za razvezanega zakonca, če mu je s sodbo ali dogovorom priznana pravica do preživnine, ki jo plačuje davčni zavezanec. Za zakonca se šteje oseba, ki živi z davčnim zavezancem v zakonski zvezi. Prav tako se za zakonca šteje zunajzakonski partner, če z davčnim zavezancem živi najmanj eno leto v življenjski skupnosti, ki je po zakonu izenačena z zakonsko zvezo.
D – starši oziroma posvojitelji davčnega zavezanca
Če starši oziroma posvojitelji nimajo lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti manjši od višine posebne olajšave za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana, lahko uveljavljajo olajšavo, če izpolnjujejo še dodatne pogoje. Ti vključujejo prijavljeno isto stalno prebivališče kot davčni zavezanec po predpisih o prijavi prebivališča.
Prav tako je olajšava možna, če so starši ali posvojitelji v institucionalnem varstvu v socialnovarstvenem zavodu in davčni zavezanec krije stroške teh storitev. Poleg tega morajo zavezanec in starši oziroma posvojitelji imeti sklenjen sporazum o preživnini v obliki izvršljivega notarskega zapisa. Enaki pogoji veljajo tudi za starše oziroma posvojitelje zavezančevega zakonca, če zakonec ni zavezanec za dohodnino.
E – olajšava za člana kmetijskega gospodinjstva.
Olajšava se prizna samo, če vzdrževani družinski člani, ki sodelujejo pri doseganju dohodka iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti pri davčnem zavezancu, nimajo lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti dohodki nižji od višine posebne olajšave za drugega vzdrževanega družinskega člana. Ta olajšava se lahko prizna tudi, če za tega člana posebne olajšave ne uveljavljajo njegov otrok, zakonec, starši ali posvojitelji. V takem primeru se otrok člana kmečkega gospodinjstva šteje kot vzdrževani družinski član davčnega zavezanca.
Vloga za vzdrževane družinske člane
Vzdrževani družinski člani, za katere zavezanci za dohodnino med letom niso uveljavljali posebne olajšave, lahko to storijo pri informativnem izračunu dohodnine. Prav tako lahko vlogo vložijo zavezanci, ki so olajšavo za vzdrževane družinske člane med letom uveljavljali, vendar želijo te podatke spremeniti.
Zavezanci za dohodnino lahko vložijo vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, če te olajšave med letom niso uveljavljali. To vključuje tudi zavezance, ki so olajšavo uveljavljali, a želijo te podatke spremeniti.
Davčni organ bo zavezancem posredoval informativni izračun dohodnine, ki se bo pod določenimi pogoji štel za odločbo o odmeri dohodnine. Na ta način bodo zavezanci razbremenjeni vlaganja dohodninskih napovedi. Še več informacij o tem pa lahko najdete tukaj.
Avtor: ŽK, FOTO: pixabay.com
