Zakaj je profesor Saksida na udaru? Povedal nekaj, kar je mnoge razjezilo – si res zasluži nagrado za “seksizem”?
LJUBLJANA – Profesor na pedagoških fakultetah v Ljubljani in Kopru, Igor Saksida, je s svojo izjavo o “dekliškem šolskem sistemu” prejel bodečo nežo – priznanje za najbolj seksistično izjavo leta. A je res? Ali pa gre le za trezen razmislek o tem, kaj je narobe z izobraževalnim sistemom? In kam sploh gremo kot družba?
Saksidova “sporna” izjava – res seksizem ali zgolj analiza?
- februarja 2024 je v oddaji Literarna matineja na Radiu Ars Saksida izjavil, da je šolski sistem preveč “dekliški”. Kaj je mislil s tem? Da pričakuje od fantov, naj se usedejo, pridno sledijo navodilom, rešujejo naloge, ki jih ne zanimajo – skratka, obnašajo se tako, kot se (po družbenih pričakovanjih) obnašajo marljive deklice. “Upam, da ne zvenim preveč stereotipno,” je dodal. Ampak za nekatere je bilo prepozno.
Po podatkih OECD fantje v mnogih državah dosegajo slabše rezultate pri bralni pismenosti kot dekleta. Saksida ni govoril o dekletih kot “pasivnih” – opozoril je, da šolski sistem ne nagovarja dovolj fantovskih interesov. Predlagal je konkretne rešitve: več knjig o športu, pustolovščinah, več bralnih izzivov, kjer bi se fantje lahko dokazali. Je to seksizem ali pač ideja, kako izboljšati šolski sistem?
Saksida: cenjen profesor, ki zna pritegniti študente
Če kdo dvomi v Saksidovo strokovnost, bi moral vprašati njegove študente. Monika, študentka pedagoške fakultete, pravi:
“Njegova predavanja so izjemno zanimiva, interaktivna in vedno povezana z realnim življenjem. Veliko profesorjev predava suhoparno, on pa zna vzbuditi pravo strast do literature. Spodbujal nas je k debati in nikoli nisem dobila občutka, da bi kogarkoli podcenjeval zaradi spola.”
Študentje ga cenijo, ker jih spodbuja k razmišljanju – ne zato, ker bi koga želel potiskati v podrejeno vlogo. Ampak javna debata ne pozna takšnih nians.
Ali smo postali družba, ki v vsem vidi seksizem?
Tole je tisto pravo vprašanje. Ali je vsak poskus analize razlik v šolskem sistemu že sam po sebi sporen? Se lahko sploh še pogovarjamo o razlikah med fanti in dekleti, ne da bi kdo v tem videl zaroto? Priznanje bodeča neža je bilo uvedeno z dobrim namenom – opozarjati na resnične seksistične izjave. Ampak če ga uporabljamo preveč lahkotno, ali ne izgubi moči?
Ne gre za to, da bi trdili, da seksizma v šolah ni. Ampak Saksidova izjava ne pravi, da so dekleta manj sposobna – pravi, da so fantje drugačni. In raziskave to podpirajo. Po podatkih Eurostata fantje v povprečju berejo manj in se težje osredotočajo na klasične oblike učenja. Bi se morali o tem pogovarjati? Seveda. Bi morali takoj razglasiti seksizem? Morda ne.
Razvajeni otroci ali napačen sistem?
Eden največjih problemov današnjega izobraževanja je, da se vedno bolj prilagaja otrokom – namesto da bi bilo obratno. Ali ni prav to tisto, kar vodi v težave?
Mnogi pedagogi že dolgo opozarjajo, da je sodobni šolski sistem postal preveč permisiven, brez jasnih zahtev. To ni le slovenski problem. V Veliki Britaniji so raziskave pokazale, da se učenci vse manj soočajo z resničnimi akademskimi izzivi – in ne gre le za fante ali dekleta, gre za vse. Saksida je to le ubesedil na način, ki ni bil všeč vsem.
Kam gremo kot družba?
Odziv na Saksidovo izjavo kaže na večji problem: ali sploh še znamo voditi racionalno razpravo? Ko nekdo omeni razliko med fanti in dekleti, ali to takoj pomeni, da jih postavlja v “bolj” ali “manj” sposobno vlogo?
Če želimo izboljšati šolstvo, moramo nasloviti realne izzive. Tudi če to pomeni, da priznamo, da so fantje in dekleta različni – in da to ni nič slabega.
Treba je več razprave, manj obsodb?
Ali je Saksidova izjava resnično vredna bodeče neže? To je vprašanje, ki si ga mora vsak postaviti sam. Ampak namesto da bi avtomatično lepljali etikete, bi se morali vprašati: ali lahko v današnji družbi sploh še govorimo o razlikah med spoloma – ali pa je to postalo tabu? Saksida ni rekel, da dekleta ne znajo misliti. Rekel je, da so fantje drugačni. In namesto da bi ga napadali, bi se morali vprašati: Kaj bomo storili glede tega?
Pripravil: N. Z.
Vir:
- RTV SLO
- OECD
- Eurostat
- Literarna matineja (Radio Ars)
- Bodeča neža (spol.si)
