Zaposlena na Krasu podjetju ukradla 160.000 evrov!
V zaledju idiličnih kraških gričev se je odvijala drama, ki je pretresla lokalno poslovno skupnost. 44-letni moški in 56-letna ženska, zaposleni v uglednem podjetju z območja Krasa, sta si s premišljenim izkoriščanjem dolgotrajne odsotnosti lastnika prilastila neverjetnih 160.000 evrov. Ta primer, ki razkriva pomanjkanje nadzora v podjetju, zdaj služi kot opozorilo vsem, ki v poslu preveč zaupajo.
Kako sta izpeljala krajo?
Prvi igralec te neslavne zgodbe, 44-letnik, je bil zaposlen v podjetju, ki mu je očitno zaupalo več, kot bi smelo. Zlorabil je plačilno kartico podjetja za osebne stroške in celo uporabljal sredstva za plačevanje storitev ter izdelkov, ki niso imeli nikakršne povezave s poslovanjem. Njegovo “ustvarjalnost” je dopolnjevalo ponarejanje ali celo uničevanje poslovnih listin, kar mu je omogočilo, da je sledi svojih dejanj zakril pred očmi tistih, ki bi lahko podvomili o njegovem ravnanju.
Ženska, stara 56 let, prav tako ni bila zgolj spremljevalna figura. Protipravno si je prilastila okoli 20.000 evrov – morda manj kot njen moški sodelavec, a način njenega delovanja kaže na podobno brezobzirnost. Tudi ona je poneverjala poslovne listine in jih prirejala, da bi zakrila svoje sledi.
Ko odsotnost lastnika postane priložnost
Dolgotrajna odsotnost direktorja in lastnika podjetja, ki je bila očitno več kot samo priložnost, je osumljencema omogočila, da sta svoje nezakonite dejavnosti izvajala z minimalnim tveganjem. Brez aktivnega nadzora nad financami podjetja in brez ustreznih notranjih kontrolnih mehanizmov sta imela proste roke za ustvarjanje mreže laži in poneverb.
Kaj lahko podjetja potegnejo iz tega primera? To ni samo zgodba o dveh posameznikih, ki sta podjetje spravila na kolena, temveč je opozorilo vsem podjetnikom: zaupanje brez nadzora je nevarna igra, še posebej v finančnih zadevah.
Pravica: Kaj čaka osumljenca?
Čeprav sta osumljenca morda mislila, da sta se izmazala, je preiskava koprskih kriminalistov razkrila njuno mrežo poneverb in zlorab. Zoper oba sta bila vložena kazenska ovadba, pri čemer jima grozijo stroge kazni.
- Poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja: kazen zapora do treh let, v hujših primerih celo do osmih let.
- Ponarejanje ali uničenje poslovnih listin: do dve leti zapora.
- Posebni primeri ponarejanja listin: prav tako do dve leti zapora.
Kljub temu, da so zakonske kazni stroge, ostaja vprašanje, ali so te sankcije zadosten odvračilni ukrep, saj podobni primeri še vedno pretresajo poslovno okolje po vsej Sloveniji.
Kaj lahko podjetja storijo, da se zaščitijo?
Primer z območja Krasa je klasična šola, kako pomemben je notranji nadzor v podjetjih. Vsaka organizacija, ne glede na velikost, bi morala redno izvajati revizije finančnih dokumentov in imeti jasne protokole za ravnanje s sredstvi.
- Transparentnost: Redni pregledi finančnih transakcij lahko že v začetni fazi razkrijejo nepravilnosti.
- Razpršitev odgovornosti: Brez monopolne moči posameznika v finančnih zadevah se zmanjša možnost zlorabe.
- Izobraževanje: Zaposleni morajo razumeti etične in pravne posledice svojih dejanj.
Posledice za lokalno skupnost
Kras, znan po svoji gostoljubnosti in povezani skupnosti, je bil vedno sinonim za zaupanje. Ta primer pa je prebudil tudi temnejšo plat lokalnega gospodarstva – ali preveliko zaupanje podjetnikov odpira vrata za tovrstne zlorabe? Podjetja na tem območju bodo gotovo posodobila svoje procese in povečala nadzor, saj si nihče ne želi biti naslednja tarča.
Napisal: E. K.
Vir: www, Freepik
