“Zastrupljajo nas, dan za dnem” Facebook objava sprožila burne teorije o umetni toči
Facebook objava o nedavni toči in nenavadnem vremenu je sprožila pravo eksplozijo odzivov. Med ljudmi so se hitro razširile teorije o HAARP-u, geoinženiringu, radarjih in domnevnem zastrupljanju ljudi.
“To ni delo narave”
Pod objavo so se hitro začele vrstiti trditve, da vremenski pojavi niso naravni. Nekateri verjamejo, da naj bi bila toča “umetno ustvarjena”, drugi pa omenjajo radarje, oddajnike in skrivne sisteme za nadzor vremena. Pojavljale so se tudi teorije, da naj bi bili vremenski radarji in različni oddajniki med seboj povezani ter da naj bi vplivali na atmosfero. Več ljudi je omenjalo tudi HAARP, ki ga teoretiki zarot pogosto povezujejo z manipulacijo vremena.

Po neurjih glavoboli, utrujenost in težave z dihanjem
Velik del razprave se je vrtel okoli zdravstvenih težav po neurjih in nenadnih vremenskih spremembah. Ljudje so opisovali glavobole, bolečine v vratu, težave s sinusi, utrujenost in celo astmatične napade. Nekateri so zapisali, da se po takšnem dežju počutijo izčrpane in brez energije, drugi pa so prepričani, da naj bi bili “zastrupljani dan za dnem”. Posebej veliko pozornosti so pritegnile izpovedi tistih, ki trdijo, da jih je več dni bolela glava ali da so imeli težave z dihanjem, čeprav podobnih težav prej niso občutili.

“Toča se ni stopila niti po 24 urah”
Veliko odzivov je sprožila tudi obstojnost toče. Več ljudi je zapisalo, da se led na nekaterih mestih ni stopil niti po več kot 24 urah. Nekateri so v tem videli “dokaz”, da ne gre za običajen vremenski pojav. Drugi so opozarjali tudi na nenavadno barvo ostankov po neurju ter objavljali fotografije ledu in drugih sledi po padavinah.

Zakaj se takšne teorije širijo?
Ob vsakem večjem neurju ali vremenskem ekstremu se na spletu znova pojavijo teorije o HAARP-u, “chemtrailsih” in umetnem vplivanju na vreme. Strokovnjaki poudarjajo, da za takšne trditve ni znanstvenih dokazov. HAARP je raziskovalni projekt za proučevanje ionosfere, vremenski radarji pa služijo spremljanju padavin in vremenskih razmer. Kljub temu takšne objave pogosto sprožijo močne odzive, predvsem zaradi strahu, nezaupanja in osebnih izkušenj ljudi, ki iščejo razlage za nenavadne vremenske pojave.

Napisal: K. J.
Vir: Facebook