“Zavrnil sem Janšev ukaz in rešil Ljubljano med osamosvojitvijo”: Janez Janša in Igor Bavčar pa sedaj z dokazom rušita Butarovo zgodbo (FOTO)
Zgodba o Mihi Butari, ki naj bi z zavrnitvijo ukaza preprečil topniški ogenj nad Ljubljano, je dobila novo, precej neprijetno poglavje. Najprej jo je ostro zavrnil Janez Janša, nato pa je Igor Bavčar objavil dokument, za katerega pravi, da kaže, kaj je bilo v resnici ukazano v dneh osamosvojitvene vojne.
Janša ostro: “Tole je čista laž”
Na omrežju X je znova zaokrožila zgodba, po kateri naj bi polkovnik Miha Butara zavrnil ukaz Janeza Janše in s tem rešil Ljubljano pred topniškim ognjem. Gre za trditev, ki se je v javnosti večkrat pojavljala kot dramatična zgodba o človeku, ki naj bi v ključnem trenutku rekel ne in preprečil katastrofo. A Janšev odziv je bil izjemno oster. “Tole je čista laž,” je zapisal in dodal, da je bil Butara po njegovih besedah zamenjan že na začetku vojne, ker naj bi enotam JLA omogočil neoviran premik tankov od vojašnice na Vrhniki do Ljubljane. Janša je šel še dlje in razloge za zamenjavo pripisal “nesposobnosti in strahopetnosti”.
Tole je čista laž. Miha Butara je bil zamenjan že na začetku vojne, ker so mu (bil je poveljnik ljublj. pokrajinskega štaba TO) tanki JLA neovirano zapeljali od vojašnice na Vrhniki do Ljubljane ipd. Na kratko, zaradi nesposobnosti in strahopetnosti. Tudi sicer je z njim… pic.twitter.com/9bnY7Wobmg
— Janez Janša (@JJansaSDS) June 26, 2026
Bavčar pokazal dokument, ki spreminja razpravo
V razpravo je nato vstopil še Igor Bavčar in objavil fotografijo dokumenta Republiške koordinacijske skupine z datumom 28. junij 1991. Ob tem je zapisal, da gre za ta “sporni” ukaz, ki ga pripenja zato, “da bo vsem jasno”, kaj je bilo dejansko ukazano koordinacijskim skupinam in podskupinam neposredno po letalskih napadih JLA. Njegova razlaga je za Butarovo zgodbo neprijetna: ukaz je bil namenjen enotam, ki so bile v taktični prednosti, Butara pa, kot pravi Bavčar, očitno ni bil.
Ukaz ni govoril o brezglavem napadu
Najbolj pomemben del dokumenta je, da ne govori o slepem napadu za vsako ceno. V njem je zapisano, naj obrambne sile delujejo tam, kjer so v taktični prednosti, hkrati pa naj pri akcijah poskrbijo za evakuacijo in varnost življenj civilnega prebivalstva. To je bistven podatek. Če je bil ukaz res pogojen s taktično prednostjo in zaščito ljudi, potem se javna podoba Butarovega “ne” postavi v precej drugačno luč.
— 🇸🇮Vojko Golob 🇸🇮🇺🇦🇮🇱#MEGA🇪🇺🇸🇮 (@VojkoGolob) June 27, 2026
Butarove izjave zdaj zahtevajo več vprašanj
Butara ima seveda pravico do svoje razlage dogodkov. Toda ko se ob osebni pripovedi pojavi dokument, podpisan z imeni takratnih ključnih akterjev, zgodba ne more več stati samo na vtisu. Je šlo res za zavrnitev nevarnega ukaza ali za poznejšo interpretacijo dogodkov, ki je Butaro postavila v vlogo osamljenega rešitelja? To je vprašanje, ki ga Bavčarjeva objava zdaj odpira na široko.
Osamosvojitev ni prostor za osebne legende
Slovenska osamosvojitev je preveč pomembna, da bi jo po desetletjih spreminjali v tekmovanje osebnih spominov. Janša trdi, da je zgodba laž. Bavčar kaže dokument, ki naj bi razjasnil ozadje. Butarove izjave pa bodo po tem težko ostale nedotaknjene. Ne zato, ker bi bilo treba komurkoli vnaprej odvzeti zasluge, ampak zato, ker zgodovina zahteva več kot lep stavek. Zahteva dokaze, kontekst in pošteno vprašanje: ali smo vsa ta leta poslušali celotno resnico?
Pripravil: I.M.
Vir: Omrežje X
