Zdravniki glasno: “Če kaznujete zdravnike, potem kaznujte vse!”

13. dec. 2024, ob 09.56
437
250 SEK

LJUBLJANA – Zakaj omejitve za delo izven javnega sektorja veljajo le za zdravnike?

Vlada je z zadnjo uredbo, ki zdravnikom, zaposlenim v javnem zdravstvu, prepoveduje delo v zasebnih ustanovah, odprla Pandorino skrinjico. Kritiki so že začeli z ostrimi vprašanji – zakaj se te omejitve ne nanašajo tudi na druge poklice? Profesorji, učitelji, novinarji, celo državni uradniki so očitno izvzeti iz tega kroga. Mar imajo zdravniki v tej zgodbi na hrbtu posebno tarčo?

Je zdravniški poklic res največji “grešnik”?

Vlada je uredbo obrazložila z nujnostjo zaščite javnega zdravstvenega sistema. Ključni argument: zdravniki, ki delajo v zasebnih ambulantah, naj bi s tem izčrpavali javni sistem – bodisi tako, da preusmerjajo paciente, bodisi tako, da svoje delovne ure namenjajo zasebnikom namesto bolnišnicam. A zdravniki, upravičeno jezni, opozarjajo, da je to slika, ki jo vlada barva s preveč debelim čopičem.

Zdaj odločeno: zdravnikom strogo prepovedano delo izven javne mreže. Vlada z ukrepi na tankem ledu

Če je pravilo tako zelo koristno, zakaj ne velja za vse? Denimo za profesorja na ljubljanski univerzi, ki popoldne vodi plačljiva predavanja na zasebnem inštitutu? Ali pa učitelja iz osnovne šole, ki popoldne na inštrukcijah zasluži več kot z redno plačo? Državni uradnik, ki piše strokovna poročila za zasebne naročnike, medtem ko sedi na javnem stolu? Zakaj te “izjeme” ostajajo, kot bi rekel kakšen ciničen komentator, popolnoma nevidne?

Nevidni zobni aparat: kako hitro in ugodno do novega nasmeha?
Ste se kdaj zalotili, kako na fotografijah skrivate nasmeh ali pa sploh raje ne kažete zob, ker niste zadovoljni z njihovo poravnavo? Ali pa morda že dolgo razmišljate o ortodontskem zdravljenju in

Pravila igre: Kdo postavlja meje?

Vladna odločitev je brez dvoma kontroverzna. Medtem ko trdijo, da želijo rešiti javno zdravstvo, se zdi, da je glavni cilj kaznovati zdravnike. “Če vlada trdi, da je problem zloraba sistema, zakaj ne predpiše enotnih pravil za vse, ki so zaposleni v javnih ustanovah?” je ostro vprašal eden od zdravnikov. Njegova izjava ni naključna – nasprotno, odraža globoko nezadovoljstvo, ki tli med zdravstvenimi delavci.

Pravila, ki ciljajo izključno eno poklicno skupino, pogosto delujejo kot strel v koleno. Na eni strani zdravnike omejujejo pri delu, na drugi strani pa vlada ne poskrbi za ustrezno finančno nadomestilo, ki bi kompenziralo izgubo dohodka. Če bi vlada s takšno zagnanostjo nadzorovala tudi delovanje ostalih poklicev, bi morda odkrili marsikaj zanimivega – morda celo večje anomalije kot v zdravstvu.

Vir dohodka kot težava?

Zdravniki opozarjajo, da neodgovorno upravljanje javnega zdravstva, počasne reforme in neustrezna organizacija povzročajo več težav kot delo v zasebnem sektorju. Naj bo jasno: zdravniki ne bežijo iz bolnišnic, ker bi želeli škodovati sistemu. Prav nasprotno – mnogi trdijo, da jih prav slab management sili v iskanje dodatnih virov dohodka.

Anektoda zdravnika iz Maribora, ki zaradi pomanjkanja kadra opravlja dvojne izmene, pove vse: “Ko sem ob dveh ponoči končal dežurstvo, sem moral še na hitro skočiti v zasebno ambulanto, da bi lahko poplačal svoje stroške. Kako naj preživim s plačo, ki se večkrat znajde pod mejo, ki jo država sama imenuje ‘dostojno življenje’?”

Odkrili smo, kje so cene za isto zobozdravstveno storitev za skoraj 3-krat nižje! Preverite tukaj
Ali ste kdaj pomislili, kako daleč ste pripravljeni iti – dobesedno in finančno – za popoln nasmeh? Cene zobozdravstvenih storitev lahko nihajo od povsem sprejemljivih do vrtoglavo visokih. Kaj

Primerjave z drugimi sektorji

Poglejmo čez mejo – v Nemčiji lahko zdravniki, zaposleni v javnem zdravstvu, brez težav opravljajo delo v zasebnih ustanovah, če s tem ne kršijo pogodbe. Podobno je tudi v Avstriji in Italiji. In pri nas? Pri nas vlada raje zaostruje pogoje, kot da bi odprla dialog. In zanimivo – ko gre za druge javne uslužbence, teh omejitev skorajda ne poznamo.

Profesorji na univerzah ne samo, da predavajo na drugih institucijah – pogosto tam zasedajo tudi vodilne položaje. Učitelji izvajajo inštrukcije, uradniki delajo kot svetovalci za podjetja. To ni skrivnost. Zdravniki pa, očitno, ne smejo storiti niti koraka izven začrtanih meja, ne da bi bili deležni kritik.

Kakšne bodo posledice?

Omejitve, ki jih uvaja vlada, bodo najverjetneje imele negativen učinek – ne na sistem, temveč na posameznike. “Ne bomo delali več, ker se trudimo rešiti sistem. Delali bomo manj, ker nas bodo prisilili v to,” je cinično pripomnil zdravnik iz Ljubljane. Mnogi že razmišljajo o selitvi v tujino, kjer podobnih omejitev ni.

Zdi se, da vlada ignorira glavno težavo: sistemska reforma zdravstva ne more sloneti na kaznovanju ene skupine. Če bi se to zgodilo v zasebnem sektorju, bi podjetje hitro izgubilo najboljše kadre. Zakaj bi bilo v javnem sektorju drugače?

“Če kaznujete zdravnike, potem kaznujte vse,” so opozorili številni zdravstveni delavci. Dokler bodo zdravniki nosili breme celotnega sistema na svojih ramenih, ne da bi imeli podporo države, se zdi, da bo slovensko zdravstvo ostalo – kot bi rekli pesniki – bolnik brez diagnoze.

Napisal: N. Z.

Vir: X, www

437
250 SEK