Že dolgo ne tako iskrene in realne izpovedi o RTV Slovenija. Na Facebooku zapis Maje Pavlin, ki ji je direktorica Natalija Gorščak rekla, naj jih toži

Je RTV Slovenija samo televizija, ki jo nekdo gleda, drugi pa ne? Je 14,02 evra mesečnega prispevka predvsem strošek ali prispevek k ohranjanju slovenskega jezika, kulture, lastne produkcije, arhiva, otroških in izobraževalnih vsebin ter dostopnosti informacij?

LJUBLJANA – Dolgoletna ustvarjalka programov RTV Slovenija Maja Pavlin je v osebnem zapisu po več kot četrt stoletja dela na nacionalki pojasnila, zakaj je do organizacije RTV lahko zelo kritična, hkrati pa odločno zagovarja obstoj močnega javnega medija.

Razprave o RTV Slovenija se pogosto zožijo na politiko, informativni program, gledanost in vprašanje RTV-prispevka. Toda zakonsko in dejansko je njena naloga precej širša. RTV Slovenija je eden od dveh nosilcev javne službe na področju medijev v Sloveniji, ob informativnih programih pa je odgovorna tudi za izvirno avdiovizualno produkcijo, filme, serije, glasbo, izobraževalne vsebine, otroški in mladinski program ter medijsko vzgojo.

Prav na to opozarja Maja Pavlin, glasbena novinarka, voditeljica ter avtorica televizijskih oddaj in dokumentarcev, ki z RTV Slovenija sodeluje že več kot četrt stoletja.

Njena izpoved pa ni nekritična obramba ustanove, v kateri dela. Ravno nasprotno.

»Svoje delo na RTV SLO imam rada, lahko bi rekla, da me po dobrega četrt stoletja še vedno navdihuje in veseli. A če česa nimam, nimam razloga braniti svojega delodajalca zaradi lastnih koristi. Nasprotno! Četrt stoletja sem bila javnemu mediju zvesta v ustvarjanju kot freelancer oz. samozaposlena v kulturi. Kot avtorica številnih glasbenih, otroških in mladinskih, izobraževalnih in kulturnih oddaj ter dokumentarcev.«

Koliko preplačujete za zobozdravnika? Razlike v cenah so šokirale tudi nas

Za popolnoma enako zobozdravstveno storitev lahko nekateri plačajo tudi do skoraj trikrat manj – a ena napačna odločitev vas lahko na koncu stane še bistveno več. Ste se kdaj vprašali, zaka

Kritična do RTV kot organizacije

Pavlinova v zapisu razkriva tudi drugo plat svojega dolgoletnega dela za javni zavod. Po njenih navedbah se je njeno dolgoletno honorarno sodelovanje končalo, ko se je vodstvo odločilo finančne težave reševati tudi s prekinitvami sodelovanj z zunanjimi sodelavci. Sama je nato sprožila sodni postopek.

»Letos prvič nisem več “kulturni parazit”. Ko se je namreč vodstvo RTV lani odločilo, da bo finančne težave zavoda reševalo tudi s prekinitvijo dolgoletnih honorarnih sodelovanj, mi ni preostalo drugega kot vložiti tožbo. Pravzaprav sem se zanjo odločila šele po vehementnem odgovoru predsednice Uprave, češ: “pa toži RTV!” Postopek ni trajal dolgo. Zavod je plačal. Precej. Uprava nič. “Pa toži!” Poplačilo številnih izgubljenih tožb RTV gre itak iz malhe javnega zavoda. Kdo je tu zajedalec?«

Gre za njeno osebno predstavitev postopka in odnosa z zavodom.

Danes je, kot pravi, prvič v življenju v položaju, ko ima možnost bolniške, plačanega dopusta in večjo socialno varnost. Toda sama temu pravi »pirova zmaga«.

Četrt stoletja negotovega statusa je razlog, zaradi katerega nima zadržkov pri kritiki RTV kot organizacije. Prav zato pa je toliko bolj pomenljiv drugi del njenega zapisa: ločuje med načinom upravljanja ustanove in smislom javnega medija.

»RTV ni zgolj informativni program«

»Nič od naštetega pa ne spremeni mojega prepričanja o pomenu javnega medija za skupno dobro! Ne spremeni mojega spoštovanja do številnih kolegic in kolegov, ki v nemogočih pogojih vztrajajo in iščejo načine za ustvarjanje in izvedbo kakovostnega programa. Ker verjamemo v poslanstvo javnega medija.«

In potem postavi vprašanje, ki presega njeno osebno zgodbo:

»Smo res tako kratkovidni in privoščljivi? Se res ne zavedamo, kaj kot družba izgubljamo s hiranjem RTV SLO?«

Odgovor išče zunaj dnevne politike in televizijskih ratingov.

»RTV ni zgolj informativni program. Je največja javna medijska in kulturna ustanova v državi. Je tudi otroška ali mladinska oddaja, kjer se otrok prvič sreča s slovensko poezijo, mladostnik spozna, da v svojih iskanjih ni sam … Je dokumentarec, ki ohranja zgodbe, ki bi sicer utonile v pozabo. Je koncert Simfoničnega orkestra ali Big Banda RTV Slovenija, ki ga lahko spremlja nekdo, ki si koncertne vstopnice ne more privoščiti.«

Preden izberete zobozdravnika, preverite to – razlike v cenah so lahko ogromne

Večina Slovencev pri izbiri zobozdravnika naredi isto napako. Odločijo se prehitro in šele kasneje ugotovijo, da bi lahko za enako storitev plačali bistveno manj. Razlike v cenah so namreč pogost

To je tudi bistvena razlika med javnim in komercialnim medijem. Vsebine, ki so družbeno ali kulturno pomembne, niso nujno tudi tržno zanimive. Otroška oddaja v slovenščini, dokumentarec o majhni skupnosti, koncert resne glasbe, program za narodne skupnosti ali vsebina, prilagojena gluhim in slepim, se ne morejo presojati zgolj po tem, koliko oglasnega denarja ustvarijo.

Uradna opredelitev javne službe RTV Slovenija zato poleg obveščanja izrecno zajema prav izvirno domačo produkcijo ter izobraževalne, otroške in mladinske vsebine.

Kaj dobimo za 14,02 evra?

Od januarja 2025 znaša polni mesečni RTV-prispevek za gospodinjstvo 14,02 evra. Pred tem je znašal 12,75 evra, vlada pa ga je po dolgih letih nespremenjene višine zvišala za deset odstotkov.

Prav vprašanje, zakaj naj nekdo plačuje RTV, če določenega programa ne gleda ali radia ne posluša, je eno najpogostejših v javnih razpravah.

Pavlinova odgovarja:

»RTV ni naročniška televizija. Je javni medij. Zato njegovo poslanstvo ne more biti tekmovanje s komercialnim trgom. Četudi RTV vsebin kot posameznik nikoli ne poslušaš ali ne gledaš – 14,02 € mesečno je tvoj prispevek k temu, da te vsebine obstajajo tudi za druge. Ker družba, v kateri imajo ljudje dostop do kulture, znanja in različnih pogledov, ni bogatejša le zanje, ampak tudi zate, za vse nas.«

To je pravzaprav jedro razprave o javnem servisu. Enako kot pri številnih drugih javnih storitvah posameznik ne plačuje samo tistega, kar v tistem trenutku uporablja sam. Financira obstoj infrastrukture in vsebin, ki so dostopne celotni družbi.

Denar: položaj ni črno-bel

Razprava o financiranju RTV Slovenija ima še drugo plat. Podatki kažejo, da zavod trenutno ne posluje z velikansko tekočo izgubo. Leta 2025 je ustvaril približno 3,55 milijona evrov presežka prihodkov nad odhodki, potem ko je imel med letoma 2021 in 2024 z izjemo posebnosti posameznih obdobij več let negativne rezultate.

Tudi v prvem četrtletju leta 2026 je RTV Slovenija izkazala 370.000 evrov presežka. Toda isti poslovni dokument kaže, da je imel zavod konec marca le 1,38 milijona evrov denarnih sredstev, ob izplačilu plač pa se je moral začasno zadolžiti za šest milijonov evrov. Konec marca je ostalo še 1,4 milijona evrov tega dolga.

Finančna slika zato ni mogoče povzeti zgolj z besedama dobiček ali izguba. RTV mora istočasno financirati televizijo, radio, splet, regionalna centra, glasbeno produkcijo, tehniko, arhiv in obsežno lastno produkcijo.

In prav produkcija je tisto, o čemer govori Pavlinova.

Arhiv, ki ga ni mogoče kupiti

Pri dokumentarnem delu posebej izpostavlja nekaj, česar zasebni medij ne more ustvariti čez noč – desetletja slovenskega avdio- in videoarhiva.

»Pri ustvarjanju tv dokumentarcev me vlečejo zgodbe, ki odstirajo plašnice v družbi, avtentični posamezniki in iskrivi sogovorniki, kopanje po neprecenljivem audio- in video arhivu TV SLO ter katarzičen občutek, ko se večmesečno delo in mozaik neštetih klipov sestavi v prepričljivo vizualno pripoved, ki nagovori javnost.«

Arhiv javne radiotelevizije ni samo zbirka starih oddaj. V njem je zabeležen velik del politične, športne, kulturne in družbene zgodovine Slovenije. Kar danes posname kamera, je lahko čez 30 ali 50 let zgodovinski dokument.

Mladi kot »kulturni kredit«

Pavlinova posebej opozori na vsebine za mlade. Tudi te težko preživijo, če je edino merilo takojšen komercialni rezultat.

»Ob sodelovanju z izjemnimi mladimi ustvarjalci, raziskovalci, športniki … izjemnimi predvsem zaradi njihove iskrenosti v tem, kar počnejo in čutijo, se vedno znova zavem, kako dragoceno poslanstvo ima RTV tudi tukaj – kako zelo pomembno je, da to iskreno samosvojost mladih opazimo, jo podpremo in ji damo prostor. Mladi so naš kulturni kredit.«

Javni medij ima pri tem možnost početi nekaj, česar trg pogosto ne more: vlagati v vsebino in ljudi, še preden postanejo množično zanimivi.

RTV lahko kritiziramo in jo hkrati potrebujemo

Morda je najpomembnejši del njenega zapisa prav razlikovanje med institucijo in organizacijo.

»Zato naj nas ob odločanju o usodi našega edinega javnega medija ne vodi pristranskost in ozkogledost. RTV kot institucija javnega interesa in RTV kot organizacija pač nista ista stvar. Iz izkušenj sem do druge lahko zelo kritična, hkrati pa ravno zaradi teh izkušenj brez dvoma zagovarjam prvo.«

To je odgovor tudi na pogosto napačno dilemo, da mora biti človek bodisi nekritični zagovornik RTV bodisi njen nasprotnik.

Javni zavod je mogoče in treba spraševati o porabi denarja, številu zaposlenih, organizaciji, upravljanju, kakovosti programa, politični in uredniški neodvisnosti ter učinkovitosti produkcije. Toda iz tega še ne sledi, da država javnega medija ne potrebuje.

To sta dve različni vprašanji.

Prvo je: ali je RTV Slovenija organizirana in vodena tako dobro, kot bi lahko bila?

Drugo pa: ali Slovenija potrebuje močan javni medij, ki ustvarja in hrani slovenske vsebine tudi takrat, ko zanje ni dovolj velikega komercialnega trga?

Pavlinova pri drugem nima dvoma.

»Ne gre za program, ki ga gledaš ali pa ne. Financiranje RTV-ja je naša skupna naložba v prihodnost, v kateri imajo mesto slovenski jezik, kultura, znanje, ustvarjalnost in različni pogledi. Je naš prispevek k odločitvi, da si želimo živeti v čuječi, razgledani družbi, ki razume, da kultura ni luksuz temveč eden od temeljev njene samozavesti.«

In zapis sklene še ostreje:

»Stopiti iz udobja pragmatizma in se jasno zoperstaviti idiokraciji – razvrednotenju kulture, znanja in javnega interesa – je odgovornost vsakega od nas. Ker družba ne postane ozkogleda čez noč. Takšna postane tudi zato, ker tisti, ki vidijo dlje, molčijo.«

Pripravil: Nadlani.si
Foto: www