Poslovil se je Janez Kajzer, pisatelj, čigar dela so brale generacije
V 88. letu starosti je umrl slovenski pisatelj, prevajalec, novinar in urednik Janez Kajzer. V več kot šestih desetletjih ustvarjanja je pomembno zaznamoval slovenski literarni in uredniški prostor, za svoje delo pa je prejel tudi Levstikovo nagrado.
Od novinarstva do samostojne literarne poti
Janez Kajzer se je rodil 21. januarja 1938 v Vižmarjah pri Ljubljani. Po končani gimnaziji v Šentvidu se je zaposlil kot novinar pri reviji Mladina, pozneje pa je deloval tudi pri Delu. Uredniško delo je nadaljeval pri založbi Borec in Prešernovi družbi, med letoma 1989 in 1993 pa je urejal revijo Srce in oko. Po odhodu iz Prešernove družbe se je posvetil samostojnemu književnemu ustvarjanju.
Prvenec mu je prinesel Levstikovo nagrado
Javnosti se je prvič predstavil leta 1960 z zbirko črtic Mimo dnevnega načrta, za katero je prejel Levstikovo nagrado. Pri pisanju je pogosto izhajal iz osebnih doživetij, spoznanj in izkušenj iz gimnazijskih let. Leta 2005 je za svojo kratko prozo prejel tudi nagrado revije Sodobnost. Kajzer je bil tudi urednik zbirke Pričevanje, ki predstavlja življenje Slovencev na Avstrijskem, Spodnjem Štajerskem in v Istri v drugi polovici 19. stoletja.
Zapustil je obsežen literarni opus
Med njegovimi najbolj znanimi deli so Klub v črnem, Macesen: Roman o Ivanu Groharju, Prava moška družba, Štirje srčni možje, S tramovi podprto mesto, Obljubljeni kraj, Samorastnik izpod Blegoša, Sanjska hiša, Skrivno oko in Perpetuum mobile. Pozneje je izdal še zbirko V temnih, nemirnih nočeh in roman Ovadba opolnoči. S svojim literarnim, novinarskim, prevajalskim in uredniškim delom je desetletja soustvarjal slovenski kulturni prostor. Za njim ostaja bogata zapuščina zgodb, romanov in pričevanj, ki so nagovarjala več generacij bralcev.
Pripravil: K. J.
Viri: STA
