Zelišča in dišavnice nepogrešljivi na vrtu in v kuhinji – VIDEO
Dišave in začimbe ne dajejo jedem le prijetnega vonja in okusa, ampak imajo tudi zdravilni učinek. Zelišča s katerimi izboljšamo jedi, so najbolj aromatična kot sveža zelišča, obenem pa popestrijo del vrta ali kuhinjsko okensko polico. Odlično mesto za nasaditev le-teh je vrtni skalnjak, lahko pa jih posadite tudi v lična korita na balkonu.
Vaš vrt bo dobil dodatno vrednost, če bo v njem tudi kaj zadišalo. Da lahko v vrtu naberemo zelišča za kuhinjo in čaj, ima prav poseben čar. Da bo užitek še večji, smo vam pripravili nekaj koristnih značilnosti in uporabe posameznih zelišč, ki na vašem vrtu vsekakor ne smejo manjkati.
Kraljica zelišč – bazilika
Bazilika je nadvse aromatična rastlina, ki izvira iz tropskih krajev in je nepogrešljiva v kuhinji. Grki in Indijanci so jo šteli celo za sveto rastlino. V zaprtih prostorih odganja muhe in pomirjajoče vpliva kot dodatek pri kopelih. V kuhinji jo uporabljamo v pečenem krompirju, dušenem mesu, gobah, juhah, temnih omakah, zlasti pa se lepo poda k paradižnikovim omakam in jedem. Dobro si gre zapomniti, da svežo baziliko toplo jed samo potrosimo tik pred serviranjem, saj če jo pregreamo izgubi svoj okus. V cvetličarnah in vrtnarijah boste našli več vrst klasične bazilike in cepljeno, ki ima drobnejše lističe in je bolj aromatična in odpornejša. Bazilika ljubi vročino in sonce, sovraži veter in mraz, žejna je dvakrat na dan. Dobro se počuti tudi v hiši, lahko pa jo uspešno gojimo v cvetličnih lončkih na okenski polici.

Drobnjak na vrtu odganja listne uši, jablanov škrlup in plesen
Koristen pa je tudi v stanovanju, saj odganja pršice. Vsebuje veliko vitamina C, zato ga, če se le da, uporabljamo neprekuhanega. Obogati marsikatero skuto, jajčno jed, omleto, majonezo, mesni nadev in maso za kruhove cmoke. Prija mu svetla in sončna okenska polica od jeseni do pomladi, v poletnih mesecih pa polsenca. Cvetke trgamo sproti, do 5 cm nad zemljo, da se obraste. Zemlja mora biti prepustna, dobro ocedna in ne presuha.
Melisa blagodejno vpliva na naše počutje
Sok iz listov lahko uporabimo za poliranje pohištva, poparek iz svežih listov ima blagodejni vpliv na naše počutje. Meliso moramo nabirati preden cveti, ker ima sicer neprijeten vonj in okus. Melisa je trajnica, ki se zelo hitro razrašča, zato jo sadimo posamično v cvetlični lonček ali večje korito. Stalno nabiramo mlade liste, ki jih lahko tudi posušimo in shranimo v kozarec s pokrovom. Na vrt jo posadimo v del, kjer ne bo prerasla prostora drugim rastlinam. Potrebuje zmerno zalivanje, ustreza ji hranljiva prst, dobro pa uspeva tudi na siromašnih tleh. Jeseni ji porežemo mrtvo olesenelo steblo, da spomladi ponovno poženejo mladi poganjki.
Začimba, ki je nepogrešljiva na pici – origano
Origano ima prijeten sladkoben vonj in okus. Kot začimbo uporabljamo sveže ali posušene osmukane lističe, vršičke in cvetove. Je ena izmed tistih začimb, ki ohrani okus tudi po tem, ko ga posušimo. Vonj posušenega origana je malce intenzivnejši, kot pri svežem. Uspeva v globokih in širokih posodah na soncu ali polsenci, v zaprtih prostorih ali na balkonu, pred zimo pa ga zaščitimo. Posodo postavimo v stanovanje na sončno okensko polico, ali pa ga na balkonu zaščitimo z smrečjem. Origanu režemo največje liste, s tem damo prostor manjšim, da hitreje zrastejo.
Pehtranova potica?
Liste, s svojim sladko-grenkim okusom in priokusom janeža, uporabljamo varčno, za toplo in subtilno aromo, ki hitro prodira skozi druge sestavine. Sladokuscem je poznana pehtranova potica in skutin zavitek s pehtranom. Uporabljamo svežega, sušenega ali zamrznjenega.
Lonček z mladimi rastlinicami postavimo na zelo svetlo, toplo okno, zalivamo ga zmerno. Za boljšo rast na koncu poletja poberemo liste in odrežemo dve tretjini vejic, da zrastejo znova. Pehtran je trajnica, ki jo lahko posadimo tudi na vrt. Vejice režemo od julija do konca avgusta, vendar le do tretjine, da se rastlina lahko obraste. Jeseni lahko porežemo vse vejice in jih posušimo.

Obvezna začimba v kuhinji – peteršilj
Poznamo veliko vrst peteršilja (listnati, kodrasto-listnati, korenast), vsem pa je skupno, da imajo veliko klorofila, vitaminov in mineralnih snovi. Če ga posejemo blizu vrtnic, bodo bolje uspevale in lepše dišale. Sproti smukamo sveže lističe s peclji za takojšnjo uporabo, lahko pa listke zmrzujemo, posušimo ali hranimo v oljčnem olju. Za zamrzovanje uporabimo povsem sveže liste, ki jih zamrznemo na pladnju, šele nato jih damo v vrečice ali posode, da se ne zdrobijo. Peteršilj dobro raste v globoki posodi, saj potrebuje prostor za svojo dolgo korenino. Potrebuje rahlo zemljo, zmerno zalivanje in sončno lego, v ne preveč ogrevanem prostoru. Na prosto ga presajamo od sredine aprila naprej, ko temperatura zemlje preseže 5°C, jeseni pa si ponovno priskrbimo nove sadike za vzgojo v stanovanju.
Zbrali smo le nekaj najpogostejših začimb, ki so nepogrešljive v kulinariki in morajo biti vedno pri roki. Ne pozabite tudi na druge npr. žajbelj, da se lažje odkašljamo. In izkašljamo skrbi in težave. Zbrala: Dragica Ribič
Kot smo vam obljubili v tiskani izdaji časopisa Nadlani, prilagamo idejo, kako v lonce zasaditi sadike, da jih boste imeli v neposredni bližini kuhinje.