
Zgodaj zjutraj je 2-krat streslo Slovenijo, ste čutili?
V preteklih dneh so se v Sloveniji in bližnji okolici zvrstili štirje manjši potresi. Najmočnejši, z magnitudo 1,9, je stresel območje severno od Reke na Hrvaškem, medtem ko je bil v Sloveniji najmočnejši sunek z magnitudo 1,7 zaznan pri Kranjski Gori. Seizmologi pomirjajo, da ni razloga za preplah – a ali res ni?
Ko tla zadrhtijo
Seizmološka služba je v zadnjih dneh zabeležila štiri manjše potrese, ki so se vrstili od 15. do 17. marca. Nič nenavadnega – takšni sunki so del naravnega dogajanja, ki ga večina prebivalcev sploh ne opazi.
Prvi v tem nizu je bil 15. marca ob 9.49. Nahajal se je 4 kilometre jugozahodno od Žirov in dosegel magnitudo 1,0 – tako majhen, da ga ljudje sploh niso zaznali.
Kasneje istega dne, ob 13.17, je sunek z magnitudo 1,9 stresel območje 12 kilometrov severno od Reke. Ta je bil nekoliko močnejši, a je bil zaznan le s strani enega prebivalca. Večina? Nič.
Zanimivo pa je bilo 17. marca zgodaj zjutraj. Najprej, ob 4.36, je bil zaznan potres z magnitudo 1,2, ki je imel nadžarišče 2 kilometra severovzhodno od Litije – popolnoma neopazen za prebivalce. A le pet minut kasneje, ob 4.41, se je zatreslo tudi pri Kranjski Gori. Magnituda 1,7. Seizmologi so prejeli šest prijav. To pomeni, da so ga ljudje dejansko zaznali, čeprav brez kakršnih koli posledic.

Ali so takšni potresi znak nečesa večjega?
Seizmologi mirijo: ne, ni razloga za skrb. Manjši potresi so del naravnega procesa in so lahko celo koristni – sprostijo napetosti v zemeljski skorji postopoma, namesto da bi se energija kopičila in sprožila močnejši potres.

Ampak – ali to res drži?
Spomnimo se na Ljubljanski potres leta 1895. Magnituda 6,1, obsežna škoda, porušene stavbe, kaos. Nihče ne more zagotovo reči, kdaj bo Slovenijo znova stresel močan potres. Geologi ocenjujejo, da je površje pod nami še vedno seizmološko aktivno. Vsi se spomnimo tudi potresa v Petrinji na Hrvaškem leta 2020 (magnituda 6,4), ki se je močno občutil tudi v Sloveniji.
“Slovenija leži na prelomnici, kar pomeni, da lahko močnejši potresi nastopijo kadar koli, brez predhodnega opozorila,” opozarja seizmolog z Agencije RS za okolje.
Kako se pripraviti na močnejši potres?
Se spomnite zadnjega večjega potresa, ki ste ga občut? Večina ljudi ne ve, kako pravilno ravnati v takšnih situacijah. Zato je dobro osvežiti spomin:
- Če ste v stavbi: sklonite se pod mizo ali k nosilni steni, zaščitite glavo in vrat. Izogibajte se steklenim površinam.
- Na prostem? Odmaknite se od stavb, električnih drogov in dreves.
- V avtomobilu? Ustavite se na odprtem prostoru (ne pod mostom!) in ostanite v vozilu.
In najpomembneje – po potresu preverite, ali je stavba poškodovana, preden se vrnete vanjo. Nikoli ne podcenjujte niti manjših razpok, saj so lahko znak resnejših poškodb konstrukcije.
Potresi bodo vedno tu – a kako pogosto jih bomo čutiti?
Statistično gledano Slovenijo vsako leto prizadene nekaj tisoč manjših potresov, a le peščico jih dejansko zaznamo. Torej, nič novega pod soncem. Vseeno pa je pomembno, da ostanemo pripravljeni – in da se zavedamo, da ni vprašanje “Če”, temveč “kdaj” bo prišel naslednji večji potres.
Seizmologi sicer svetujejo, da se ne obremenjujemo preveč. Slovenija ima sicer potresno zgodovino, a doslej večji potresi niso bili pogosti. Vendar – narava je nepredvidljiva. In prav zato je znanje o ravnanju ob potresih tisto, kar lahko reši življenje.
Seizmološka služba bo tudi v prihodnje skrbno spremljala dogajanje pod površjem – in v primeru kakršnih koli nepravilnosti pravočasno obvestila javnost.
Kaj pa vi? Ste kdaj občutili potres? Spodaj v komentarjih delite svojo izkušnjo – kje ste bili, kaj ste občutili, kako ste reagirali? Vaša zgodba lahko komu pomaga pri pripravljenosti na prihodnje potrese!
Vir: ARSO potresi
Pripravil: N. Z.