Zima je zelo topla, temperature so zelo visoke tudi ponoči. Kaj to pomeni?

17. feb. 2024, ob 07.17
30
150 SEK

Spet bo razmeroma toplo. V soboto bo sprva še delno jasno, po nekaterih kotlinah in ob morju tudi megleno. Čez dan bo oblačnost od severa naraščala. Zvečer in v noči na nedeljo bo tu in tam lahko padla kakšna kaplja dežja. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 2, ob morju 4, najvišje dnevne od 10 do 16 stopinj Celzija.

Hrvaški meteorolog Bojan Lipovšek je v napovedi za N1 pojasnil, da nad naše kraje v višjih plasteh ozračja še naprej doteka topel zrak afriškega izvora, ki s seboj prinaša velike količine saharskega peska, ki bo nebo obarval rumenkasto barvo.

Zemljevidi kažejo velike anomalije

Nekateri ljudje na družbenih omrežjih so delili zemljevide, ki kažejo, da bi bile lahko v večernih urah temperature v Srednji in Vzhodni Evropi precej višje od povprečnih dnevnih najvišjih vrednosti za ta letni čas.

Na primer, povprečna najvišja temperatura za Berlin v tem delu leta je okoli 3,8 ℃, povprečna najnižja pa okoli -2,5 ℃. Napoved AccuWeather za to mesto danes napoveduje najvišjo dnevno temperaturo 16 ℃, ob 19:00 pa 14 ℃, kar je res približno 12 ℃ več od pričakovane najvišje. Poleg tega bo temperatura v Berlinu ob 22. uri še vedno visokih 13℃.

Anomalije so prisotne že dolgo časa

Dejstvo je, da so v zadnjih dneh, tudi ves prvi del februarja, v večjem delu Evrope zabeležena precej velika pozitivna odstopanja temperature. Nekateri so takšno situacijo videli kot morebitno opozorilo, da nas čaka zelo vroče poletje.

Okus poletja: 5 receptov za osvežilne limonade
S svojo bledo rumenkasto barvo, kiselkastim okusom in pravo zakladnico vitaminov limonada gasi žejo že veliko generacij. Današnji podatki kažejo, da sladkan sok limone najbrž izvira iz Azije, od

Noči, toplejše od dneva, niso redke

Klimatolog Ivan Guettler s hrvaškega hidrometeorološkega zavoda (DHMZ) pravi, da se takšne meteorološke razmere pojavljajo občasno, torej niso nepričakovane.

»Treba je paziti, da se ne mešata meteorologija in klimatologija,« opozarja Guettler. »Imamo klimatologijo, ki spremlja povprečne mesečne temperature za določen dan v daljših obdobjih 30 let, kar je referenčna točka. Druga stvar je, kaj se zgodi v enem dnevu. Namreč, ni tako redko, da se med prehodom fronte temperatura ponoči dvigne. Ni vedno nujno, da je najvišja temperatura sredi dneva, najnižja pa sredi noči. Gre za povprečno stanje, če bi vzeli vseh 365 dni v obdobju 30 let. Zato situacije, ko so temperature ponoči več ur ali dlje višje od povprečja tistega dne, niso nič neobičajnega ali zaskrbljujoče,« pravi znani klimatolog.

Ob tem opozarja, da je za klimatologijo zanimivo, da so to zimo v Evropi le kakšna dva tedna temperature šle pod 0℃.

Ali podnebne spremembe prinašajo večjo blokado?

Na vprašanje, ali nam bodo podnebne spremembe ob višjih povprečnih temperaturah, toplejših zimah ter pogostejših in močnejših ekstremih prinesle tudi pogostejše pojavljanje t.i. blokade, v katerih določene meteorološke razmere, kot so te pozitivne temperaturne anomalije, trajajo dlje časa, Guetller pravi, da situacija ni povsem jasna. »

Nimamo dovolj dolgih serij, da bi lahko prišli do jasnih zaključkov. Znano je, da imajo podnebni modeli težave s zgodovinskim modeliranjem blokiranja. Te blokade pozimi se ne kažejo samo v teh daljših obdobjih nadpovprečnih temperatur, ampak tudi v onesnaženosti zraka, ker ni dovolj pretoka,« je dejal Guetler in dodal, da bo zanimivo videti, kakšni bodo podatki o temperaturi za celo zimo.

N. D.; Foto: NASA

30
150 SEK