Zjutraj treslo Dalmacijo: od Vira do Vodic, ste ga čutili?
Magnituda potresa je bila 3,0 stopnje po Richterjevi lestvici, intenziteta v epicentru pa IV (štiri) stopnje po EMS.
VODICE – Potres z močjo 3,0 stopnje po Richterjevi lestvici danes zjutraj ob 4.52 uri je marsikoga v Dalmaciji predramil iz spanca, so začeli javljanje na 24sata.hr.
Pred 5.00
Kot so sporočili iz Seizmološke službe Republike Hrvaške, so danes zjutraj, 11. maja 2025, ob 4 urah in 52 minutah seizmografi Seizmološke službe Republike Hrvaške zabeležili šibek potres z epicentrom v nacionalnem parku Paklenica, 26 km jugovzhodno od Gospića.
Po številnih krajih
Magnituda potresa je bila 3,0 stopnje po Richterjevi lestvici, intenziteta v epicentru pa IV (štiri) stopnje po EMS. Žarišče potresa je bilo 14 kilometrov severno od Pridrage, tresenje je bilo čutiti do Vodic in Gospića. Potrese so čutili na širšem območju Zadra v Selinah, Starigradu, Posedarju, Ražancu, Radovinu, Gornjem Karinu, Bibinjah, Viru, Privlaki, še dodaja 24sata.hr.
“Prvi, ki me je zbudil. Zelo se je streslo in mislil sem, da je tovornjak priletel po ulici,” pa je eden od odzivov ljudi, tale je iz Posedarja, ki so čutili potres.
Zakaj potresi na Hrvaškem?
Hrvaška se nahaja na enem izmed seizmično najbolj aktivnih območij v Evropi, kar je posledica njenega geološkega položaja na stičišču več tektonskih plošč. Glavni razlog za pogostost potresov je trk Jadranske mikroplošče z Evrazijsko ploščo. Jadranska plošča se zelo počasi, a vztrajno pomika proti severu in severovzhodu, pri čemer prihaja do akumulacije napetosti v zemeljski skorji. Ko se ta napetost sprosti, nastanejo potresi.
Najbolj potresno ogroženi deli Hrvaške so območje Zagreba, dolina reke Save, Dinaridi ter predvsem južna Dalmacija in okolica Dubrovnika. V teh regijah so v zgodovini že beležili močne potrese, kot je bil denimo potres v Dubrovniku leta 1667 ali pa nedavni potres leta 2020 v Petrinji, ki je povzročil precejšnjo škodo.
K raznolikosti in pogostosti potresne dejavnosti prispevajo tudi številni lokalni prelomi oziroma razpoke v zemeljski skorji, ki omogočajo različne tipe premikov. Večji prelomni sistemi, kot sta prelom Medvednica pri Zagrebu in Dinaridi vzdolž jadranske obale, so vir številnih manjših in srednje močnih potresov.
Poleg geoloških dejavnikov ima vpliv tudi relativno plitva globina epicentrov številnih potresov, zaradi česar so tresljaji pogosto močno občuteni na površju, tudi če magnituda ni visoka. Hrvaške seizmološke službe zato nenehno spremljajo stanje in opozarjajo prebivalce na morebitno nevarnost. Zaradi naravnih danosti in tektonskih gibanj ostaja Hrvaška območje z večjo potresno nevarnostjo, zato je ustrezna gradbena zaščita ključnega pomena za zmanjšanje posledic potresov v prihodnosti.
Pripravil: Nadlani.si
Foto: pmf.unizg.hr
