Znani obrazi v referendumski bitki glede “politične policije”, Zala Klopčič pa ostro: »Ljudje jim verjamejo – prav zato je to nevarno«
Referendum o zakonu o parlamentarni preiskavi je še nekaj tednov oddaljen, politična temperatura pa že narašča. Zala Klopčič je zdaj izpostavila sporočila o SMS-ih, bančnih računih in zasebni e-pošti ter se vprašala, ali je referendumska kampanja pri prepričevanju volivcev prestopila mejo.
Klopčič izpostavila znane slovenske obraze
Zala Klopčič se je v petkovi kolumni na Siolu lotila kampanje pred zakonodajnim referendumom o spremembah zakona o parlamentarni preiskavi. Posebej je izpostavila način, na katerega del nasprotnikov novele opozarja na posledice sprememb, ter sodelovanje znanih slovenskih obrazov.
Med njimi je navedla Vida Valiča, Jurija Zrneca in Ano Praznik. Po njeni oceni se volivcem ustvarja vtis, da bi lahko v primeru uveljavitve sprememb politiki pregledovali njihove zasebne komunikacije, SMS-sporočila, e-pošto in celo bančne račune.
Klopčič ob tem ne skriva svojega pogleda. Kampanjo opisuje kot zavajajočo in se sprašuje, kako daleč sme politično prepričevanje sploh iti. Hkrati poudarja, da imajo znani obrazi vso pravico javno izraziti politično stališče, vendar opozarja na odgovornost, ki jo prinaša njihov vpliv na javnost.
Zakaj ravno SMS-i in bančni računi?
Takšna opozorila si Klopčič ni izmislila. V kampanji proti uveljavitvi novele se vprašanje zasebnih podatkov dejansko pojavlja. Nasprotniki sprememb opozarjajo, da imajo parlamentarne preiskovalne komisije široke možnosti pridobivanja dokazov in dokumentacije ter da bi zmanjšanje pravnega varstva lahko povečalo nevarnost posegov v zasebnost.
Toda tu je pomembna razlika. Novela nikjer ne določa, da bi Janez Janša ali kateri koli drug politik dobil splošno pravico pregledovati zasebne SMS-e, elektronsko pošto ali bančne račune državljanov. Spor se vrti predvsem okoli tega, kakšno pravno varstvo ima oseba, ki se znajde v parlamentarni preiskavi, in kdaj lahko zahteva presojo sodišča.
Prav ta razlika med političnim sporočilom kampanje in dejansko vsebino zakona je v središču Klopčičine kritike.
Kaj se je spremenilo leta 2024?
Zakon o parlamentarni preiskavi sicer ni nov. Osnovna ureditev sega v leto 1993, pomembnejše spremembe pa je državni zbor sprejel konec leta 2024.
Takratna novela ZPPre-A je med drugim določila možnost, da se že po objavi akta o odreditvi parlamentarne preiskave zahteva presoja njegove skladnosti z ustavo in zakonom. Med tistimi, ki so lahko pod določenimi pogoji zahtevali takšno presojo, so bili tudi posamezniki oziroma preiskovanci, na katere se je parlamentarna preiskava neposredno nanašala.
Spremembe iz leta 2024 so bile povezane tudi z več predhodnimi odločbami ustavnega sodišča, predvsem z vprašanjem varovanja neodvisnosti sodstva in državnega tožilstva ter ustreznih pravnih varovalk pri parlamentarnih preiskavah.
Nova novela bi del teh možnosti zožila
Državni zbor je 26. maja letos sprejel novo novelo ZPPre-B. Ena izmed bistvenih sprememb je prav zoženje možnosti, kdo lahko pred ustavnim sodiščem izpodbija akt o odreditvi parlamentarne preiskave.
Posameznik, ki je predmet preiskave, po novi ureditvi ne bi več imel enake možnosti predhodnega izpodbijanja akta, kot jo ima po sedanji ureditvi. Predvideno je drugo pravno varstvo, med drugim možnost upravnega spora. Kritiki novele menijo, da takšno varstvo pride prepozno, zagovorniki sprememb pa poudarjajo potrebo po učinkovitejših parlamentarnih preiskavah. Pravna mreža za varstvo demokracije je ob sprejemanju novele opozorila, da po njihovi presoji sprememba pomeni znižanje standarda pravnega varstva preiskovancev.
To je precej bolj zapleteno vprašanje od slogana, ali bo nekdo »bral vaše SMS-e«.
Kampanja se bo očitno še zaostrila
Da bo referendum ena pomembnejših političnih tem letošnje jeseni, kaže že pot do glasovanja. Zahtevo za referendum je po podatkih iz parlamentarnega postopka podprlo 44.619 volivcev. Državni zbor je nato referendum tudi uradno razpisal.
Volivci bodo o noveli ZPPre-B odločali v nedeljo, 11. oktobra 2026. Referendumsko vprašanje bo preprosto: ali so za to, da se zakon, ki ga je državni zbor sprejel 26. maja, uveljavi.
Klopčič medtem svojega zapisa ne predstavlja kot poziv, kako glasovati. Njeno sporočilo je predvsem kritika načina kampanje. Po njenem mnenju bi morali volivci dobiti dovolj informacij, da lahko sami presodijo, kaj zakon prinaša, namesto da se odločajo na podlagi strahu pred tem, da bo nekdo pregledoval njihove telefone ali bančne račune.
In prav tu se utegne odviti glavni del referendumske bitke: ne le okoli samega zakona, temveč tudi okoli tega, kako daleč lahko pri njegovem razlaganju in političnem prepričevanju gredo obe strani.
Pripravil: I.M.
Vir: Facebook, Zala Klopčič
