Znani slovenski odvetnik razkril, kako naj bi se delili denar in posli na DARSU

Znani slovenski odvetnik razkril, kako naj bi se delili denar in posli na DARSU

18. mar. 2026, ob 05.37
Posodobljeno pred 8 meseci
3425
150 SEK

Bil je predsednik upravnega odbora družbe DARS, državnega podjetja, ki upravlja in vzdržuje slovensko avtocestno omrežje ter povezano infrastrukturo.

LJUBLJANA – Se nadaljuje, kot je bilo pričakovano, na spletni strani www.anti-corruption2026.com so objavili nov zapis, nove prisluhe. To pot je spregovoril pravnik Jože Oberstar.

Kdo je Oberstar?

Jože Oberstar je lastnik in vodilni partner svoje odvetniške pisarne »Oberstar Law Office«. Bil je predsednik upravnega odbora družbe DARS, državnega podjetja, ki upravlja in vzdržuje slovensko avtocestno omrežje ter povezano infrastrukturo. Kasneje je bil predsednik finančne komisije DARS, po njegovih besedah pa je bil po odhodu iz DARS konec leta 2022 v času Golobove vlade ponovno angažiran kot zunanji odvetnik za DARS. Oberstar še vedno ohranja vplivne povezave na DARS-u in se je včasih opisal kot »najpomembnejši človek tam«.

Denar novinarjem in nevladnikom

Po Oberstarjevih besedah naj bi predsednik vlade Robert Golob DARS uporabljal kot politično orodje za vplivanje na javno podobo vlade. Še več – v pogovoru pravi, da naj bi podjetje, DARS torej, sredstva usmerjalo tudi k posameznim medijem in nevladnim organizacijam, ki naj bi o vladi poročali pozitivno ali vsaj nevtralno. »Da ga/jo pustijo pri miru,« je poudaril.

Koliko preplačujete za zobozdravnika? Razlike v cenah so šokirale tudi nas
Za popolnoma enako zobozdravstveno storitev lahko nekateri plačajo tudi do skoraj trikrat manj – a ena napačna odločitev vas lahko na koncu stane še bistveno več. Ste se kdaj vprašali, zaka

Vprašan je bil, ali naj bi predsednik vlade Robert Golob preko DARS-a in Slovenskih železnic vplival na medije in NVO-je, pritrdil je in pristavil, da naj bi bili zneski pri Slovenskih železnicah še višji.

Izvemo tudi za modus vivendi: predstavniki politike naj bi prihajali do odgovornih oseb za sponzorstva in usmerjali, komu naj se sredstva dodelijo. »Daš novinarju, ne vem 8.000 evrov, in on objavi tri, štiri ali pet člankov … kako je to zelo dobro za slovensko ekonomijo,« je zelo pomenljiv in hkrati srhljiv del…

Ker pozna Kučana

»Ko je prišel Golob, je ena mojih strank dejala: No, zdaj bom dobil pa veliko posla. In res ga je,« nadaljuje. Razkrije pa tudi, kako se delijo taki posli: tako je podjetje Kolektor v lasti Stojana Petriča dobilo posel, saj si je Petrič blizu z Milanom Kučanom, brez tega posla pa je ostalo podjetje CGP, ki je v rokah Darija Južne, ki nadzoruje Petrol.

Na koncu izpostavi še vlogo Otmar Zorn, ki ga opisuje kot vplivnega posameznika. Po njegovih besedah naj bi bil povezan z različnimi političnimi krogi ter naj bi podpiral kandidata Anžeta Logarja, ob možnosti sodelovanja z Golobom.

Paradoks

Ob aktualnih razkritjih je najbolj glasen in aktiven Inštitut 8. marec, ki poziva k razjasnitvi, kdo stoji za prisluhovanjem in objavo posnetkov. Vendar pa se ob tem odpira očiten paradoks: velik del javne razprave se osredotoča na vprašanje, kdo je posnetke ustvaril, medtem ko se bistveno manj pozornosti namenja temu, kaj je bilo v teh prisluhih dejansko izrečeno. Če navedbe iz posnetkov držijo, bi lahko imele resne posledice za razumevanje delovanja države in njenih institucij. Če ne držijo, pa bi bilo prav tako nujno njihovo temeljito preverjanje. A v obeh primerih vsebina – vsaj za zdaj – ostaja v senci razprave o njihovem izvoru.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: Zajem zaslona X

3425
150 SEK