
Občina pridobila več kot 400.000 evrov za sončne elektrarne
Občina Trebnje je zagrabila priložnost, ki jo ponuja prehod na obnovljive vire energije, in postala ena izmed vodilnih občin na tem področju. Skupaj s 16 drugimi konzorcijskimi partnerji, med njimi občinami Kranjska Gora, Žirovnica, Gorje, Cerklje na Gorenjskem, Mestno občino Krško in celo javnim zavodom RTV Slovenija, je bila uspešna na razpisu Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Kaj to pomeni v praksi? Večjo energetsko neodvisnost, nižje račune za elektriko in konkreten korak v smeri zelenega prehoda.
Projekt v vrednosti 705.000 evrov bo 433.000 evrov pridobil iz evropskih sredstev v okviru Načrta za okrevanje in odpornost. To pomeni, da bo občina z minimalnim lastnim vložkom močno zmanjšala odvisnost javnih ustanov od komercialnih ponudnikov električne energije.
Kje bodo sončne elektrarne?
Sončni paneli ne bodo postavljeni naključno, ampak na objekte, kjer bo učinek resnično občuten. Med njimi so Osnovna šola Trebnje, Podružnična šola Dolenja Nemška vas, Vrtec Mavrica Trebnje, Enota Lovrenc Vrtca Mavrica Trebnje v Šentlovrencu ter Center za izobraževanje in kulturo Trebnje. Vse to so ustanove, ki dnevno porabijo velike količine električne energije – za razsvetljavo, ogrevanje, delovanje učil, informacijske tehnologije.
Prihranki, ki so več kot le številke
Ko govorimo o energetski učinkovitosti, se pogosto osredotočamo le na finančni vidik. Seveda, ta je ključen – a tu gre za več. Letna poraba elektrike teh objektov znaša 864 MWh, kar je primerljivo s porabo energije v nekaj sto gospodinjstvih. Po namestitvi sončnih elektrarn se bo ta poraba zmanjšala na zgolj 57 MWh, kar pomeni prihranek 807 MWh!
Kaj to pomeni v praksi? Najbolj otipljiva sprememba bo na računih za elektriko. Trenutno vseh pet objektov za električno energijo letno odšteje skoraj 208.000 evrov. Po prehodu na sončno energijo pa bo ta znesek padel na 111.000 evrov, kar pomeni skoraj 97.000 evrov prihranka letno.
Kakšen bo dolgoročen vpliv?
Zanimivo vprašanje – ali gre zgolj za trenutno finančno olajšavo ali pa za dolgoročno strategijo? Dejstvo je, da je cena električne energije v zadnjih letih nestabilna. Vsaka občina, ki danes vlaga v lastne proizvodne kapacitete, se s tem dolgoročno zaščiti pred cenovnimi skoki na energetskem trgu. Trebanjski projekt je torej ne le ekološko, ampak tudi finančno izjemno preudaren.
Ob tem ne smemo pozabiti na izobraževalno vrednost projekta. Mladi, ki danes obiskujejo te šole in vrtce, bodo rasli v okolju, kjer se trajnostna energija uporablja kot nekaj samoumevnega. Namesto zgolj teoretičnih učenj o obnovljivih virih bodo lahko vsakodnevno opazovali, kako sončna energija dejansko napaja njihovo šolo.
Trebnje – vzor za druge občine?
V tem projektu ne gre zgolj za lokalno zgodbo. Trebnje je s sodelovanjem z drugimi slovenskimi občinami pokazalo, kako lahko skupen pristop pomeni večjo moč pri pridobivanju sredstev. S tem se odpira vprašanje – zakaj tega modela ne bi posvojile tudi druge slovenske regije?
Mnoge občine se še vedno zanašajo na klasične, energetsko neučinkovite rešitve, ki prinašajo visoke stroške. A to se spreminja. Projekti, kot je trebanjski, jasno kažejo, da ni več vprašanje, ali preiti na obnovljive vire energije, ampak le še kdaj in kako hitro.
Bodočnost je sončna
Trebnje se s tem projektom umešča med napredne občine, ki ne samo sledijo globalnim trendom, ampak jih tudi soustvarjajo. Prihranki, trajnost, zmanjšan ogljični odtis in dolgoročna stabilnost so tisti dejavniki, zaradi katerih je ta projekt primer dobre prakse, ki bi mu moralo slediti več lokalnih skupnosti po Sloveniji.
In še nekaj – ko bo sonce prihodnje leto sijalo nad Trebnjem, bo to pomenilo več kot le lepo vreme. To bo znak, da se v občini proizvaja čista, domača energija, ki prinaša prihodnost.
Napisal: JP
Vir: Občina Trebnje