Slovenija prehiteva Evropo po številu izumov? Poglejte, kdo ‘vleče naprej’
MUNCHEN, BRUSELJ, LJUBLJANA – Skoraj 200.000 patentnih prijav v enem letu. To je bil izkupiček leta 2024 na Evropskem patentnem uradu (EPO). Da, prav ste prebrali – skoraj 200 tisoč. Natančneje: 199.264. In čeprav se številka sliši impresivno, je skoraj enaka tisti iz leta 2023 (199.452). Kaj to pomeni? Stagnacijo? Stabilizacijo? Ali zgolj pavzo pred novim valom inovacij?
Po treh letih rasti je evropska patentna aktivnost prvič obstala.
Toda pogled pobližje razkrije nekaj zanimivega: prijave iz Evrope (vključujoč vseh 39 držav članic EPO) so narasle za 0,3 %. Medtem ko so se tiste izven Evrope rahlo zmanjšale za 0,4 %, kar nakazuje, da stara celina še vedno diha z inovacijami.
“Kljub političnim in gospodarskim negotovostim so evropska podjetja in izumitelji lani vložili več patentov, s čimer so poudarili svojo tehnološko moč in nadaljnja vlaganja v raziskave in razvoj,” je dejal predsednik EPO, António Campinos. In dodal: “Podatki o patentih dajejo okvir za prednostne naloge, smernice in naložbe v industriji.”
Ampak gremo konkretno.
Slovenija? Raste. Počasi, a vztrajno.
Leta 2024 so slovenski izumitelji vložili 156 patentnih prijav. To je 2 % več kot leto prej. Ne sliši se veliko, ampak v kontekstu EU, kjer je povprečje znašalo –0,4 %, to pomeni pomemben premik. Slovenija je na lestvici poskočila z 37. na 34. mesto.
Največ prijav? Električni stroji, aparati, energetika. Skupno 18 prijav. Promet sledi s 17, nato farmacija (13), organska kemija in kemijsko inženirstvo (po 11). Imena, ki izstopajo? Krka (14 prijav), Pipistrel (11), Kemijski inštitut (10).
“Patentna dejavnost ni samo kazalnik inovacij, temveč tudi signal, da slovenska industrija ne živi le od preteklosti. Temveč resno vlaga v prihodnost,” pravi dr. Simona Petek, raziskovalka na Kemijskem inštitutu. Po njenih besedah se v zadnjih letih tudi v Sloveniji čuti povečano zavedanje o vrednosti intelektualne lastnine.
In ženske? Nad evropskim povprečjem.
Leta 2024 je bila v kar 33 % slovenskih patentnih prijav vsaj ena izumiteljica. Povprečje držav članic EPO? 25 %. Ni zanemarljivo.
Svetovno dogajanje: Koreja, Kitajska, AI
ZDA so ostale na vrhu po številu evropskih patentnih prijav. Nemčija, Japonska, Kitajska in Koreja sledijo. Medtem ko so ZDA in Japonska v letu 2024 nekoliko izgubile zagon (ZDA –0,8 %, Japonska –2,4 %), so Korejci dodali prestavo: +4,2 %. Kitajci? Skromnih +0,5 %.
Kaj je najbolj patentiran sektor? Prvič doslej: računalniška tehnologija, povezana z umetno inteligenco. S 16.815 prijavami je prehitela vsa druga področja. Električni stroji, aparati in energetika pa so bili najhitreje rastoče področje (+8,9 %). Tu posebej izstopajo baterije: kar +24 %.
Kdo vse vlaga v patente? Ne samo velikani.
Res je, Samsung je letos številka ena (po zadnjič leta 2020). Sledijo Huawei, LG, Qualcomm, RTX. Med top 10 so štiri evropska podjetja. Med top 25 jih je devet. Ampak …
22 % vseh evropskih prijav prihaja od malih in srednjih podjetij (MSP-jev) in posameznikov. Še dodatnih 7 % dodajo univerze in javne raziskovalne organizacije.
Aprila 2024 je EPO znižal pristojbine za mikropodjetja, neprofitne organizacije, univerze. Spodbudna poteza. Sistem se odpira tudi tistim brez milijonskih proračunov.
Enotni patent? Več kot eksperiment.
Leta 2023 je bil uveden sistem enotnega patenta. Lani – torej 2024 – je bila enotna zaščita zahtevana za 25,6 % vseh evropskih patentov. Več kot 28.000 primerov. Najvišjo stopnjo pretvorbe so imeli prav evropski lastniki (36,5 %). Slovenci pa? 56,7 %.
Da, prav ste prebrali. Več kot polovica slovenskih patentov je bila registrirana tudi kot enotni patent. Kar pomeni lažjo zaščito, nižje stroške in hitrejše uveljavljanje pravic v 18 državah EU.
“Za podjetja, kot je naše, je to bistvena poenostavitev. Ne gre več za zapletene in drage postopke po posameznih državah, temveč za en sam, jasen korak,” pravi Matevž Ivančič iz podjetja Cosylab.
Kam gremo?
Analitični podatki EPO (vir: epo.org/statistics) razkrivajo tudi, da trendi nakazujejo večji pritisk na inovacije v “zelenih” tehnologijah, AI in polprevodnikih. To so človekove meje prihodnosti. In boj bo oster.
Slovenija se je z 2-% rastjo v letu 2024 znašla nekoliko nad povprečjem. Ni eksplozije. Ampak je gibanje. In v svetu patentov to čestokrat pomeni vse.
Želimo si več tovrstnih zgodb. Več drzne znanosti. In več konkretne pomoči za tiste, ki so pripravljeni svojo idejo spraviti na papir, v laboratorij – in čez prag patentnega urada.
Vir: EPO – European Patent Office (epo.org), letno poročilo 2024, uradna statistika in izjava za javnost
