Ali so oglasi povezani s tem, kar govorite ob telefonu, ali z vašimi dejavnostmi na njem?

Velike aplikacije praviloma ne poslušajo vaših pogovorov v ozadju zato, da bi vam servirale oglase. Občutek “telefon me posluša” najpogosteje nastane, ker oglaševalski sistemi zelo dobro sklepajo iz drugih signalov (iskanja, lokacija, kliki, stiki, navade). To pa ne pomeni, da mikrofona ni mogoče zlorabiti, pomeni le, da stalno prisluškovanje ni tipičen in dokazano razširjen mehanizem oglaševanja.

Zakaj se zdi, kot da nas aplikacije poslušajo?

Ker algoritmi pogosto zadenejo “preveč točno”, tudi brez zvoka. Če ste na primer v zadnjih dneh iskali športno opremo, obiskali dve trgovini v živo (lokacija), odprli nekaj videov na isto temo in se družili z nekom, ki je naredil podobno, lahko oglas pride v istem obdobju, ko o tem tudi govorite. Človeški spomin pa takšne zadetke nagradi: zadetek si zapomnimo, “mimo” pa hitro pozabimo.

Druga pogosta razlaga je, da so ciljanje in priporočila danes sestavljena iz množice drobnih signalov: vse od tega, kaj ste gledali in koliko časa, do tega, katere aplikacije uporabljate, kdaj ste aktivni in kako se gibate. Razlika med “poslušanjem” in “sklepanjem” je za uporabnika v praksi pogosto nevidna, rezultat je podoben: vsebina deluje osebno.

Kdaj aplikacija dejansko uporablja mikrofon?

Mikrofon je legitimen pri funkcijah, kjer ga pričakujete: klici, glasovna sporočila, snemanje videa, diktiranje, prepoznavanje glasbe, glasovni pomočniki. Ključna točka je dovoljenje: brez dovoljenja do mikrofona aplikacija praviloma ne bi smela dostopati.

Operacijski sistemi so zato uvedli vidne indikatorje. Apple na iPhonu z iOS 14+ prikazuje oranžen ali zelen indikator, ko aplikacija uporablja mikrofon ali kamero. Tudi Android uporabniku pokaže indikator in omogoča hitro preverjanje, katera aplikacija je dostopala do mikrofona, ter hitro izklapljanje.

Starši, pozor: ta ideja za rojstni dan navduši otroke in olajša življenje vam

Iščete nekaj, kar bo rojstni dan vašega otroka zares dvignilo na višji nivo? Imamo rešitev za vas ... Taja Gorenc s poslikavami obraza poskrbi za navdušenje otrok, nasmehe do ušes in nepozab

To ne pomeni, da je vsaka raba mikrofona “varno pojasnjena”, pomeni pa, da je stalno prikrito poslušanje težje skriti, ker pusti sledi v dovoljenjih, indikatorjih in pogosto tudi v vedenju naprave.

Ali drži, da aplikacije poslušajo pogovore za oglase?

Za trditev “aplikacije množično poslušajo pogovore in to pošiljajo za oglase” so do zdaj manjkali trdni, ponovljivi dokazi. Eden najpogosteje citiranih virov pri razpravi je raziskava, ki je analizirala vedenje 17.260 Android aplikacij in pri svojih testih ni zaznala, da bi aplikacije “izvažale” (pošiljale ven) zvočne posnetke na način, ki bi podpiral teorijo o stalnem prisluškovanju za oglase.

Ista raziskovalna linija pa je pokazala nekaj drugega, kar je za zasebnost zelo konkretno: aplikacije lahko pretiravajo z dovoljenji, tretje knjižnice pa lahko zbirajo druge vrste podatkov (npr. posnetke zaslona) na načine, ki jih uporabnik ne pričakuje. To je pomembno, ker pojasni “kako je možno, da me zadenejo”, tudi brez mikrofona: ciljanja se da doseči z veliko manj invazivnimi, a zelo učinkovitimi podatki.

Kaj pa primeri, ko podjetja govorijo o “active listening”?

Leta 2024 je veliko pozornosti dvignilo poročanje o predstavitvenih gradivih (“pitch deck”), kjer je oglaševalsko podjetje opisovalo produkt z nazivom “Active Listening”. Po poročanju 404 Media je Google po vprašanjih o gradivu podjetje odstranil iz svojega partnerskega programa. Pomembno je razumeti dve stvari:

Prvič: to, da nekdo trži takšno idejo, še ni dokaz, da je množično delovala v telefonih ljudi. Drugič: takšne zgodbe hitro zamešajo različne prakse, od zakonitih glasovnih funkcij do zlorab dovoljenj. Če želite trezen sklep: tehnologija je možna, a množična praksa pri velikih platformah ni bila jasno dokazana na način, ki bi zdržal preverjanje.

Kaj to pomeni v EU in Sloveniji?

V EU je ključno pravilo preprosto: poseganje v zasebno sfero uporabnikove naprave (t. i. “terminal equipment”) in dostop do informacij na njej ima stroge pogoje, povezane z obveščenostjo in (pogosto) privolitvijo. Evropski odbor za varstvo podatkov (EDPB) je v smernicah o ePrivacy (člen 5(3)) poudaril, da gre za zaščito zasebne sfere uporabnikove naprave in da pravila ne veljajo le za “piškotke”, ampak tudi za podobne tehnične načine dostopa.

Za Slovenijo je lokalni okvir vezan na GDPR/ZVOP-2 in tudi na področje e-zasebnosti v elektronskih komunikacijah; pravni pregledi izrecno navajajo, da ZEKom-2 implementira ePrivacy direktivo. V praksi to pomeni: če bi aplikacija res snemala zvok brez jasnega namena, obveščanja in ustrezne pravne podlage, bi to lahko sprožilo resne pravne posledice.

Iščeš pravo srednjo šolo? Pridi na informativne dneve na Srednjo zdravstveno in kemijsko šolo v Novem mestu

Izbira srednje šole je ena prvih res velikih odločitev v življenju mladega človeka. Za osnovnošolce pomeni korak v svet odraslosti, za starše pa pomembno vprašanje: Ali bo ta izbira otroku odpr

Kaj lahko preverite sami v dveh minutah?

1. Preglejte dovoljenja mikrofona: aplikacijam, ki ne rabijo zvoka (npr. kalkulator, trgovina, svetilka), mikrofon mirno izklopite.
2. Opazujte indikator mikrofona/kamere: če se prižiga, ko ne uporabljate funkcije, je to rdeča zastavica. Apple indikatorje pojasni neposredno v podpori.
3. Uporabite Android nadzor: Android omogoča preverjanje, katera aplikacija je dostopala do mikrofona, in hitro izklapljanje.
4. Razločite “poslušanje” od “profiliranja”: če se vam oglasi zdijo “telepatski”, je verjetnejša razlaga kombinacija zgodovine brskanja, lokacije, interakcij in podobnosti z ljudmi okoli vas kot pa zvok.

Pametno izhodišče je torej mirno: aplikacije vas večinoma ne poslušajo stalno, a o vas vedo veliko tudi brez mikrofona. Če uredite dovoljenja in spremljate indikatorje, ste praviloma že na varni strani – brez paranoje in brez naivnosti.

Pripravil: J.P.

Vir: EDPB, GDPR, ZEKom-2, 404 Media, Android Developers, Apple Support