
Kriptovalute spreminjajo svet
Kaj so sploh kriptovalute in kako delujejo? Kdo jih nadzoruje in kako se zagotavlja varnost? Kaj pomeni Blockchain in v kakšni povezavi je s kriptovalutami? Koliko kriptovalut danes sploh poznamo in ali so zanesljive?
Kriptovalute: kdo jih nadzoruje
Danes poznamo že mnoge različne kriptovalute, izmed katerih večina ni preveč znana. Kar pa je vsem skupno in jih povezuje, je ideja, da kriptovalute niso nadzorovane s strani nobene vlade ali države. Toda kdo potem sploh zagotavlja varnost?

Varnost se zagotavlja s strani t. i. P2P sistema, kar je okrajšava za “peer-to-peer-network”. Preprosto povedano, to pomeni, da če bi nekdo želel narediti nee vrste spremembo v Blockchain verigi, bi moral pridobiti odobritev s strani članov, ki nadzorujejo verigo in prirediti podatke v verigi; to je v praksi nemogoče, ker je sistem prirejen na tak način, da je dodajanje novega člena verige upočasnjeno. Vsak nov člen verige mora biti prav tako odobren s strani članov omrežja.
Izmuzljiva identiteta gospoda Satoshija Nakamota
Ste se kdaj vprašali, od kje sploh prihaja Bitcoin? Kdo ga je izumil?
Leta 2008, dobro desetletje nazaj, je Satoshi Nakamoto ustvaril Bitcoin. Pa vendar je identiteta Satoshija Nakamota neznana; prav mogoče je, da gre za psevdonim, za katerim se skriva skupina ljudi.
Kaj je sploh Blockchain tehnologija?
Definicijo tehnologije Blockchain lahko najdemo v njenem imenu. “Chain” po angleško pomeni “veriga”; Blockchain s pomočjo kriptotehnologije med seboj povezuje različne bloke v verigo. Ta veriga je, ko je enkrat ustvarjena, dokaj varna pred spreminjanjem; eden izmed obrambnih sistemov je npr. tehnologija digitalnih podpisov.
Povedano preprosto: vsak del verige vsebuje digitalni podpis, ki pomaga zaznati vsako spremembo v podatkih od trenutka, ko je bil člen verige oz. blok ustvarjen. Sprememba določenega člena oz. bloka pomeni spremembo tudi vseh členov za njim. Sprememba določenega člena oz. bloka mora biti odobrena s strani drugih članov sistema. Tako se zagotavlja varnost.

Kratka zgodovina tehnologije Blockchain
Čeprav so kriptovalute dokaj nov pojem, ki je v splošno zavest stopil šele v zadnjem desetletju, to nikakor ne velja tudi za tehnologijo Blockchain. To sta Stuart Haber in Scott Stornetta izumila že leta 1991, leta 1995 pa sta ustanovila tudi komercialno verzijo tehnologije, imenovano Surety.

Tehnologija Blockchain je bila ustvarjena za namene shranjevanja podatkov v digitalnem svetu, kjer je informacije vse preveč preprosto spremeniti ali izbrisati. Od takrat se je uporabljala na mnoge različne načine; povsod, kjer je nujno, da ohranimo natančne podatke, npr. v zdravstvenem sistemu. Tehnologija Blockchain namreč zagotavlja varnost v smislu, da ni mogoče naknadno prirejati podatkov oz. spreminjati dokumentov, saj sprememba enega člena v verigi povzroči spremembo vseh členov za njim.
Kriptovalute ustvarjajo nova delovna mesta?
Ste se že kdaj poizkusili v rudarjenju? Ne? Kaj pa v rudarjenju kriptovalut?

Teoretično gledano, lahko vsak izmed nas rudari kriptovalute. Pa vendar ni tako preprosto, saj potrebujete zmogljivo tehnologijo. Sistem je tudi prirejen na ta način, da traja nekaj časa, preden se lahko verigi priključi nov člen oz. blok; to je še eden izmed načinov, na katere se zagotavlja varnost.
Kriptovalute se množijo
Težava s kriptovalutami je, da je razvoj Bitcoina navdihnil tudi mnoge druge ustvarjalce. Danes poznamo že okrog 6000 različnih vrst kriptovalut. Najbolj znane, poleg Bitcoina, so Ethereum, Ripple in Litecoin. Mnoge manjše in neznane kriptovalute praktično nimajo vrednosti. Danes lahko že praktično vsakdo ustvari svojo lastno kriptovaluto, kar pa še ne pomeni, da je ta nekaj vredna. Takšne kriptovalute ponujajo tudi možnost za ustvarjanje piramidnih shem. Alternativne verzije Bitcoina in druge kriptovalute lahko imenujemo tudi altcoini.
Bankomat za kriptovalute
Bankomat za kriptovalute se morda sliši nenavadna ideja, vendar v Združenih državah Amerike v resnici že obstaja. Leta 2o14 je Jordan Kelley, ustanovitelj kriptovalute Robocoin, v Teksasu postavil prvi Bitcoin ATM. Ta na prvi pogled sploh ni videti tako zelo drugačen od navadnih ATM-ov, vendar je opremljen s posebnim skenerjem, ki lahko prepozna identifikacijske dokumente, kot sta npr. vozniško dovoljenje in potni list. Na tak način ATM zagotavlja varnost svojim uporabnikom in preprečuje zlorabe.
Kriptovalute in kraja
Čeprav so kriptovalute zavarovane z vsemi zgoraj naštetimi tehnikami, so se v preteklosti vseeno vsekakor že zgodile zlorabe. Morda najbolj znan primer je iz leta 2014, ko je japonska družba Mt. Gox iz Tokia, takrat največja družba, ki se je ukvarjala z izmenjavo Bitcoinov, razglasila stečaj. Razlog? Kraja. Družba je zaradi kraje izgubila skoraj 473 milijonov dolarjev Bitcoinov. To je bilo v tistem obdobju okrog 7 procentov vseh obstoječih Bitcoinov. Dogodek je povzročil tudi katastrofalen padec vrednosti Bitcoina, saj je močno zatresel idejo, da je Bitcoine nemogoče ukrasti. Bitcoini seveda niso edina kriptovaluta, ki je kdaj utrpela zlorabo; tudi nekatere druge kriptovalute so tekom let doživele velike kraje.

Za kriptovalute se je kmalu ustvaril tudi črni trg, imenovan “Silk Road” oz. po naše, “Svilena cesta“. Originalna verzija tega črnega trga se je zaprla leta 2013, vendar se je kmalu odprla nova.
Status kriptovalut se razlikuje od države do države. Nekatere države npr. dovoljujejo kriptovalute, druge so jih prepovedale, v tretjih pa je njihov status še vedno precej nejasen in nedoločen.

Kriptovalute in davki
Dejstvo, da so kriptovalute nenadzorovane in jih je težko povezati s posameznikovo identiteto, je lahko tudi problematično v smislu omogočanja nelegalnih aktivnosti. Kriptovalute so že bile kritizirane, ker omogočajo lažjo izmenjavo in pranje denarja med kriminalnimi združbami in posamezniki, obenem pa omogočajo tudi izogibanje davčnim obveznostim.
Kriptovalute še predstavljajo precej nov način plačevanja in ravnanja z denarjem, zato je še vedno precej nejasno, kako bi se lahko izognili tovrstnim negativnim platem kriptovalut. Nenadzorovanost kriptovalut se na prvi pogled sliši kot dobra, skorajda utopična ideja, vendar anonimnost, ki jo zagotavlja večina kriptovalut, v resnici s seboj prinaša tudi negativne plati. Leta 2014 so Združene države Amerike tako določile, da bodo začele za kriptovalute pobirati davke, in letos poleti so začeli opozarjati lastnike kriptovalut, da morajo plačati svoje davke.
Kje lahko sploh plačujemo s kriptovalutami?
Danes že mnoga velika podjetja, kot npr. Microsoft in Wikipedia, prepoznavajo kriptovalute kot veljaven način plačila; pa vendar je pomembno, da imate v mislih, katere kriptovalute. Obstaja mnogo manj znanih kriptovalut, ki so tako neprepoznavne, da jih ne morete uporabiti skoraj nikjer, zato se jim na vsak način raje izogibajte.

A. K.
Vir fotografij: Unsplash