Meta brez filtrov: Facebook odslej brez preverjanja dejstev – kaj to pomeni za vas?
Meta ukinja preverjanje dejstev: Kaj to pomeni za prihodnost družbenih omrežij?
Začetek leta 2025 je prinesel velik preobrat v načinu, kako ena največjih tehnoloških korporacij sveta, Meta, obravnava vsebine na svojih platformah. S kratkim, a pomenljivim nagovorom je Mark Zuckerberg potrdil, da Meta ukinja zunanji sistem preverjanja dejstev na Facebooku in Instagramu – vsaj v Združenih državah Amerike.
“Dosegli smo točko, ko je preprosto preveč napak in preveč cenzure,” je dejal Zuckerberg. S tem je napovedal, da bodo dosedanji partnerji, kot so Reuters, Associated Press ali FactCheck.org, umaknjeni iz sistema preverjanja informacij – vsaj na ameriškem trgu. Nadomestila jih bo t. i. opomba skupnosti, ki naj bi omogočila več svobode izražanja in manj zunanje intervencije.
In tu se zgodba šele zares začne.
Kdo zdaj preverja resnico?
Če si uporabnik Facebooka v ZDA, je mogoče, da tvoj naslednji viralni zapis o volitvah, cepljenju ali teorijah zarote ne bo več podvržen preverjanju dejstev s strani neodvisnih novinarjev. Namesto tega bo sistem, podoben X-ovim (nekdanji Twitter) Community Notes, omogočil drugim uporabnikom, da dodajo pojasnila ali opozorila.
Ampak – ali to res deluje?
Mnenja so deljena. Podporniki pravijo, da je to korak proti večji odgovornosti skupnosti. Kritiki pa opozarjajo, da gre za kapitulacijo v boju proti dezinformacijam.
“Gre za zavestno odločitev podjetja, da opusti odgovornost za preverjanje dejstev in jo prenese na uporabnike – kar je lahko nevarno,” je za The New York Times povedal Paul Barrett z newyorške univerze.
Zakaj ravno zdaj? In zakaj samo ZDA?
Meta (vsaj za zdaj) uvaja spremembe zgolj v Združenih državah. Evropski uporabniki naj bi za zdaj ostali pod zaščito sistema, ki vključuje zunanje partnerje. Tudi slovenski center za raziskovalno novinarstvo Oštro ostaja del omrežja preverjevalcev. “Oštro ostaja Metin partner,” je v izjavi za Info360.si dejala odgovorna urednica Anuška Delić.
To odpira dve vprašanji: zakaj je Meta izbrala prav ameriški trg za ta eksperiment in kako dolgo bodo drugi deli sveta še pod enakimi pravili? Po podatkih Politica Meta spremembe utemeljuje z različnimi zakonskimi in političnimi konteksti po svetu – kar se sliši diplomatsko, a tudi nekoliko izmikajoče.
Dezinformacije in demokracija: nevarna kombinacija
Ameriške predsedniške volitve leta 2024 so bile že same po sebi gojišče teorij zarote, manipulacij in viralnih neumnosti. Zdaj, ko se leto 2028 vse bolj približuje, se mnogi sprašujejo, ali je Meta z ukinitvijo preverjanja dejstev odprla vrata še hujši poplavi dezinformacij.
“To je, kot da bi sredi sezone gozdnih požarov ukinil gasilske brigade, ker naj bi se ljudje sami naučili gasiti ogenj,” je v komentarju za Reuters zapisal ameriški kolumnist James Fallows.
Po podatkih Pew Research Center iz decembra 2024 je kar 64 % Američanov priznalo, da so v zadnjem letu naleteli na lažne ali zavajajoče informacije na družbnih omrežij. In skoraj polovica jih ni znala zanesljivo prepoznati, kaj je resnično in kaj ne.
To ni le ameriški problem. Tudi v Sloveniji smo imeli podobne primere – spomnimo se objav o 5G omrežju, cepljenju ali izbrisanih otrocih, ki so se viralno širile in povzročile zmedo, preden jih je kdo sploh uspel ovreči.
Kaj bo prinesel sistem “opomb skupnosti”?
Meta trdi, da bo novi sistem bolj demokratičen. Uporabniki bodo lahko dodajali kontekst – podobno kot na X. A že sistem Elona Muska ima resne pomanjkljivosti: pogosto traja predolgo, da se kontekst doda; vmešava se pristranskost; nekatere pomembne opombe se izgubijo v poplavi komentarjev.
Torej, bolj odprt sistem? Morda. Bolj učinkovit? Dvomljivo.
Evropska izjema – a do kdaj?
Za zdaj Evropa diha nekoliko laže. Meta je za zdaj potrdila, da v Evropski uniji ne namerava končati sodelovanja s preverjevalci dejstev. A živimo v svetu, kjer se tehnološke spremembe dogajajo hitro in brez opozorila.
Konec leta 2023 je Evropska komisija sprejela Akt o digitalnih storitvah, ki tehnološkim platformam nalaga večjo odgovornost pri nadzoru vsebin. In čeprav je zakon še v uvajanju, mnogi opozarjajo, da je prav Meta s svojo odločitvijo o ukinitvi preverjanja dejstev v ZDA naredila poskus, kako daleč lahko gre.
Kaj zdaj? Kritično razmišljanje in pismenost
Morda se sliši kot floskula, ampak: uporabniki bomo morali postati lastni “fact-checkerji”. Vsaj dokler (in če sploh) ne bo sistemskega nadzora.
To pomeni več medijske pismenosti v šolah. Več javnih kampanj. Več odgovornosti na strani posameznika. In manj slepega zaupanja v to, kar preberemo na zaslonu.
Na koncu ostaja eno ključno vprašanje: Komu bomo verjeli, ko nihče več ne preverja?
In to včasih ni retorično vprašanje. To je vprašanje prihodnosti.
Pripravil: N. Z.
Vir:
- RTVSLO
- Info360.si
- Politico
- Reuters
- The New York Times
- Pew Research Center
