Umetna inteligenca v vsakdanjem življenju
Umetna inteligenca (UI) je simulacija oziroma približek človeške inteligence v strojih in programski opremi. Gre za zmožnost stroja ali programske opreme, da izvaja mišljenje in učenje na podoben način, kot bi ga izvajal človek. Tehnični sistemi lahko tako s pomočjo umetne inteligence zaznavajo okolje, obdelujejo podatke, rešujejo probleme. Na podlagi analize svojih predhodnih dejanj lahko do neke mere prilagajajo svoje vedenje, se sproti učijo in izboljšujejo dejanja. Glavna značilnost umetne inteligence je njena sposobnost racionalizacije in izvajanja dejanj, ki imajo najboljše možnosti za dosego zastavljenega cilja.
Podskupina umetne inteligence je strojno učenje. To pomeni, da se računalniški programi lahko samodejno učijo in prilagajajo na podlagi novih podatkov brez človeške pomoči. To dosežejo z analizo velikih količin nestrukturiranih podatkov, kot so besedilo, slike ali videoposnetki.
Cilji umetne inteligence vključujejo izboljšano učenje, sklepanje in zaznavanje. Danes se UI uporablja v različnih panogah, od financ do zdravstva.
Čeprav nekatere tehnologije umetne inteligence obstajajo že več desetletij, je umetna inteligenca resnično prebudila zanimanje javnosti v letu 2022 z uporabo GPT (Generative Pre-Training Transformer) v različnih aplikacijah, najbolj znan je jezikovni model ChatGPT podjetja OpenAI. Povečano zanimanje za ChatGPT je pripeljalo do tega, da je v mislih večine ljudi to postal sinonim za umetno inteligenco. Vendar pa umetna inteligenca še zdaleč ni le ChatGPT – jezikovni model predstavlja le majhen del možnosti uporabe tehnologije umetne inteligence.
Razlika med umetno inteligenco in robotom
Ko večina ljudi sliši izraz umetna inteligenca, so njihova prva asociacija pogosto roboti. V resnici pa gre za dva povsem ločena koncepta, čeprav sta lahko včasih povezana in se dopolnjujeta. Kaj je razlika med robotom in umetno inteligenco?
Robot je fizični stroj ali programska oprema, ki je zasnovana za samostojno ali delno samostojno izvajanje nalog. Lahko izvaja interakcijo z okolico in specifična dejanja, ponavadi je programiran za izvajanje ponavljajočih se nalog ali kompleksnih operacij. Več o tem smo že pisali tukaj.
Umetna inteligenca pa se nanaša na sposobnost stroja ali računalniškega sistema, da simulira človeško inteligenco in izvaja naloge, ki običajno zahtevajo človeško inteligenco. Sistemi UI lahko obdelujejo in interpretirajo informacije, prepoznavajo vzorce in prilagajajo svoje vedenje glede na obstoječe znanje ter podatke. Cilji umetne inteligence vključujejo posnemanje človeške kognitivne dejavnosti. Marsikdo verjame, da bodo razvijalci kmalu lahko razvili sisteme, ki presegajo zmogljivost ljudi pri učenju ali razmišljanju o katerikoli tematiki.
UI je osredotočena na kognitivne sposobnosti nekega sistema, medtem ko je robot fizična utelešenost ali platforma, ki lahko vključuje UI tehnologijo ali pa ne. Nimajo vsi roboti umetne inteligence, saj nekateri delujejo na podlagi predhodno programiranih navodil brez kakršnegakoli inteligentnega odločanja. Po drugi strani pa lahko tudi umetna inteligenca obstaja neodvisno od fizičnega robota in se lahko uporablja v različnih domenah.
Obstajajo 4 področja umetne inteligence:
- Manipulativna umetna inteligenca (nadzor gibanja in mehanizmov)
- Govorna umetna inteligenca (prepoznavanje govora)
- Vizualna umetna inteligenca (prepoznavanje obrazov, prstnih odtisov, oblik)
- Racionalna umetna inteligenca (zbiranje in analiziranje večjih količin podatkov, ekspertni sistemi)
Vrste umetne inteligence
Umetno inteligenco delimo v dve različni kategoriji: šibko in močno.
Šibka umetna inteligenca predstavlja sistem, namenjen izvajanju ene same naloge ali manjšega števila nalog. Trenutno je to najbolj razširjena vrsta UI, za izvajanje nalog ne zahteva celotnih človeških kognitivnih sposobnosti in ne obvlada samozavedanja. Uporablja se na primer v videoigrah ali pa za delovanje osebnih asistentov, kot sta Amazonova Alexa in Applova Siri.
Močna umetna inteligenca so sistemi, ki izvajajo naloge, zelo podobne tistim, ki jih izvaja človek. Tukaj gre za bolj kompleksne in zapletene sisteme, ki so programirani za avtonomno reševanje situacij. Zanje je značilno, da naj bi v celoti dosegli ali celo presegli človekove kognitivne sposobnosti in naj bi do neke mere celo izkazovali samozavedanje. Močno UI lahko najdemo v aplikacijah v samovozečih avtomobilih ali v operacijskih sobah bolnišnic.
Po definiciji Evropske komisije se UI deli na dva tipa: programsko opremo in utelešeno umetno inteligenco. Programska oprema zajema virtualne asistente, iskalnike, razne sisteme za prepoznavanje govora in obraza, utelešena UI pa vključuje robote, samovozeče avtomobile, drone …
Kje se uporablja umetna inteligenca?
Umetna inteligenca se danes obsežno uporablja na različnih področjih, pri čemer se stopnja njene kompleksnosti razlikuje. V pomoč je pri vremenskih in finančnih napovedih, optimizaciji proizvodnih ter različnih delovnih procesov, prisotna je na področju igričarstva, kibernetske varnosti in zdravstva, ključna pa je tudi za analizo jezika. Kje še najdemo umetno inteligenco v vsakdanjem življenju?
Zdravstvo
V zdravstveni industriji se UI lahko uporablja za pomoč pri postavljanju diagnoze, saj zelo dobro prepoznava majhne anomalije na slikah in določa diagnozo na podlagi simptomov. UI se uporablja tudi za klasifikacijo pacientov, vzdrževanje in sledenje medicinskim zapisom ter obdelavo zdravstvenih dokumentov. Pričakuje se celo, da bodo prihodnje inovacije vključevale pomoč umetne inteligence pri robotski kirurgiji in sodelovanju pri kliničnem presojanju.
Prevozna sredstva
Čeprav avtonomna vozila še niso zares v splošni uporabi, so določene funkcije v avtomobilih, ki omogočajo več varnosti in udobja, zasnovane s pomočjo umetne inteligence.
Prepoznavanje lažnih informacij
Širjenje lažnih novic in dezinformacij po družbenih omrežjih postaja vse večji problem. V nekaterih primerih gre za hudo zavajanje in manipuliranje, kar lahko povzroči resne posledice. Umetna inteligenca lahko s pomočjo analize vsebin in spletnih virov prepozna lažne informacije ter neverodostojne vire. Prav tako lahko uporabnike družbenih omrežij opozori na te nevarnosti.
Pametni dom
UI se vse več uporablja tudi pri načrtovanju pametnega doma. Določene pametne naprave uporabljajo umetno inteligenco, da se prilagajajo življenjskemu stilu in rutinam posameznika. Veliko pametnih telefonov uporablja UI za boljšo uporabniško izkušnjo. Virtualni asistenti (Siri, Alexa), ki odgovarjajo na vprašanja in pomagajo pri organizaciji ter načrtovanju, prav tako delujejo na podlagi UI.
Spletno oglaševanje
S to obliko umetne inteligence se je verjetno srečal že vsak od vas. Umetna inteligenca je lahko v pomoč tako trgovcu kot potrošniku. Priljubljeni načini uporabe vključujejo algoritme, ki na spletu predlagajo, kaj bi lahko bilo všeč določenemu posamezniku, in mu ponujajo personalizirano vsebino. Umetna inteligenca izboljšuje delovanje klepetalnih robotov na spletnih mestih in iskalnikov, ki na podlagi prejšnjih iskanj zagotavljajo bolj relevantne rezultate. Z analizo vseh podatkov je UI v veliko pomoč pri trgovanju, logistiki, oglaševanju in nakupovanju.
Potencialne nevarnosti umetne inteligence
Čeprav UI s seboj prinaša ogromno prednosti, ki izboljšujejo kakovost življenja, prihranijo čas in olajšajo delo, pa je deležna tudi veliko kritik. Ena od njih je zagotovo potencialna avtonomija umetne inteligence. Raziskovalci izražajo skrb, da bi sistemi UI v prihodnosti postali tako razviti, da ljudje ne bi več mogli slediti njihovemu razvoju in bi le-ta ušel izpod nadzora.
Če bi umetna inteligenca znala v resničnem svetu delovati povsem avtonomno, bi to lahko povzročilo resnično katastrofo, ki smo jo dosedaj lahko videli le v znanstvenofantastičnih filmih. Ravno zato raziskovalci poudarjajo, da je pomembno, da se vsak naprednejši nov sistem umetne inteligence dobro preveri in preuči morebitna tveganja. Več strokovnjakov je že prepričanih, da se je treba ustaviti na točki, kjer se nahajamo trenutno, medtem ko drugi trdijo, da so potencialne nevarnosti zaenkrat povsem obvladljive in je treba UI razvijati naprej, saj bodo koristi pretehtale nad tveganji.
Druga težava je strah pred vdorom v zasebnost ljudi s pomočjo UI in možnostjo, da se UI uporabi kot orožje. Zelo očitna posledica delovanja UI, ki smo jo opazili že s prihodom ChatGPT-ja, je razvrednotenje človeške kreativnosti in težave s prepoznavanjem avtorstva. Raziskave so že pokazale, da veliko besedil in slik, ki so nastala z umetno inteligenco, že sedaj ne moremo zares ločiti od izdelkov, ki jih je ustvaril človek.
Posledično se pojavi tudi vprašanje vpliva UI na na zaposlovanje ljudi v prihodnosti. Mnoge panoge že sedaj poskušajo avtomatizirati določena delovna mesta z uporabo inteligentnih strojev, še več se jih bo verjetno za to odločalo v prihodnosti, zato upravičeno obstaja skrb, da bi se zaradi UI ukinila nekatera delovna mesta. Na primer, samovozeči avtomobili bi lahko zmanjšali potrebo po taksistih in šoferjih, v tovarnah bi lahko nadomestili človeško delo z inteligentnimi stroji, ogroženi so zagotovo kreativni poklici, kamor spadajo pisci, novinarji, oblikovalci, oglaševalci.
V tehničnem poročilu, ki ga je OpenAI objavil istočasno s predstavitvijo najnovejše verzije ChatGPT, je tudi njihov seznam potencialnih negativnih učinkov. Poleg vpliva na preoblikovanje in ukinitev delovnih mest lahko tehnologija UI po mnenju raziskovalcev vodi tudi v še večje povečanje neenakosti med ljudmi, ima potencial za krepitev predsodkov in raznih nezdravih ideologij.
Bi se morali bati umetne inteligence?
Zagotovo gre za tehnologijo, ki nam poleg pozitivnih vplivov nastavlja cel kup pasti. Strokovnjaki opozarjajo, da je treba z UI ravnati izjemno previdno, kljub vsemu pa je treba poudariti, da gre za orodje, ki ga oblikujemo in uporabljamo ljudje. Ključno je, da se tehnologija uporablja odgovorno in v skladu s pravnimi, etičnimi ter moralnimi smernicami. To bo pomagalo zagotoviti, da se UI resnično nameni za izboljšanje našega vsakdanjega življenja in družbe kot celote ter se prepreči morebitno izkoriščanje.
Pripravil: NaDlani.si; Foto: Pexels
