Zgodovinski trenutek: države ratificirale prvo pogodbo za zaščito mednarodnih voda
Mednarodna skupnost je dosegla pomemben mejnik – države so ratificirale prvo svetovno pogodbo za zaščito mednarodnih voda, znano kot High Seas Treaty oziroma Sporazum o biotski raznovrstnosti onkraj nacionalne jurisdikcije (BBNJ). Pogodba bo začela veljati 120 dni po tem, ko je bila oddana 60. ratifikacija – odločilni podpis je prispeval Maroko.
Gre za zgodovinski korak, saj skoraj polovica površine Zemlje in dve tretjini vseh oceanov doslej nista imeli enotnega pravnega okvira za varstvo narave.
Zakaj so mednarodne vode ranljive?
Vode onkraj nacionalnih meja so pogosto obravnavane kot »nikogaršnja lastnina«. Posledica so pretiran ribolov, onesnaževanje, podnebne spremembe in nevarnost rudarjenja morskega dna. Do zdaj so obstajali le delni dogovori, ne pa celovit sistem. Nova pogodba prvič prinaša orodja za trajnostno upravljanje skupnega morskega bogastva.
Ključne določbe pogodbe
- Morska zaščitena območja – vzpostavitev mreže varovanih predelov v mednarodnih vodah.
- Okoljske presoje – obvezne študije vplivov na okolje za dejavnosti, ki bi lahko škodile oceanom.
- Genetski morski viri – pravična delitev koristi iz raziskav in uporabe morskih organizmov.
- Podpora državam v razvoju – pomoč in prenos tehnologije za učinkovito varovanje morij.
- Institucionalni okvir – konferenca pogodbenic in tehnična telesa bodo nadzirala izvajanje.
Izzivi, ki ostajajo
Največje sile, kot so ZDA, Kitajska in Rusija, pogodbe še niso ratificirale. Uspeh bo odvisen od njihove pripravljenosti na nadzor plovil in vlaganja sredstev. Pomemben izziv bo tudi financiranje raziskav in uskladitev z obstoječimi sporazumi, kot je Konvencija ZN o pravu morja (UNCLOS).
Zakaj je sporazum prelomen?
Dogovor je ključen za dosego cilja »30 % zaščitenih oceanov do leta 2030«. To pomeni več varovanih habitatov, večjo odpornost pred podnebnimi spremembami in možnost okrevanja morskih ekosistemov. Če bo izvedba uspešna, lahko pogodba postane model tudi za prihodnje globalne okoljske dogovore.
Svet je s tem sporazumom dokazal, da se zna povezati pri zaščiti skupnega dobra – oceanov, ki so ključni za življenje na Zemlji. A podpis je šele prvi korak. Pravi učinek bo viden šele, ko bodo države res izvajale obljubljene ukrepe in vlagale v nadzor.
Tudi posamezniki imamo svojo vlogo: z manj plastike za enkratno uporabo in podporo pobudam za čista morja lahko prispevamo k zdravju oceanov.
Pripravil: J.P.
Vir: United Nations, BBC, The Guardian
