Znanstveniki razkrili mumije ki so starejše od Egipta
Znanstveniki so v jugovzhodni Aziji in na jugu Kitajske razkrili izjemno arheološko odkritje – najstarejše znane mumificirane ostanke na svetu. Njihova starost sega več kot 10 000 let v preteklost, kar jih postavlja daleč pred znamenite egipčanske mumije.
Dim namesto soli in povojev
V Egiptu so bila telesa praviloma mumificirana z uporabo soli, naravnih smol in zavijanja v platnene povoje. A raziskovalci so zdaj odkrili povsem drugačen pristop. Starodavne skupnosti v jugovzhodni Aziji so umrle pokojnike obdelovale tako, da so njihova telesa počasi izsušili z dimom. Ta metoda, ki bi jo lahko imenovali dimna mumifikacija, je preprečila razpad tkiv in kostem pustila značilne kemične ter barvne sledi.
Znanstveniki so ugotovili, da so bili pokojni pogosto položeni v skrčene, skoraj plodove položaje, kar nakazuje na globoko zakoreninjene rituale in simboliko. Najdbe potrjujejo, da mumifikacija ni bila le tehnični postopek, temveč del duhovnih prepričanj in odnosa do življenja po smrti.
Presenetljivo starodavni ostanki
Ostanki, najdeni v različnih jamah in pokopnih prostorih, segajo v čas od 12 000 do 4 000 let nazaj. To pomeni, da so nekateri izmed njih starejši od egipčanskih mumij tudi za več kot sedem tisočletij. S tem je jugovzhodna Azija postala regija, kjer so ljudje razvili najzgodnejše znane metode umetnega ohranjanja teles.
Čeprav se pogosto misli, da so Egipčani pionirji mumifikacije, novo odkritje jasno kaže, da se je praksa razvijala neodvisno v različnih kulturah. Znanstveniki dodajajo, da so prav tropske in vlažne razmere, ki običajno pospešijo razpad teles, ljudi spodbudile k inovativnemu pristopu, ki je kljub zahtevnim pogojem omogočil dolgoročno ohranitev pokojnikov.
Duhovni pomen in vpliv na skupnost
Raziskovalci poudarjajo, da je bila mumifikacija verjetno več kot le način za upočasnitev naravnega razkroja. Ohranjanje telesa je morda zagotavljalo občutek stalne prisotnosti prednikov v skupnosti. Mogoče je šlo tudi za obliko povezovanja z duhovnim svetom ali za izkazovanje spoštovanja in statusa.
Odkritje kaže, da so že zgodnje družbe v Aziji razvijale kompleksne pogrebne prakse, ki razkrivajo njihov pogled na smrt, prehod v onostranstvo ter pomen skupnosti in družinske povezanosti.
Nova poglavja v zgodovini
To odkritje odpira povsem novo poglavje v raziskovanju kulturne zgodovine človeštva. Dokazuje, da so ljudje že tisočletja pred nastankom velikih civilizacij iskali načine, kako preseči minljivost telesa. Poleg tega pa opozarja, da je zgodba mumifikacije globalna, ni omejena na Egipt, temveč jo najdemo tudi v oddaljenih regijah, kjer so ljudje na različne načine poskušali ohraniti spomin na svoje bližnje.
Znanstveniki ocenjujejo, da bodo prihodnja odkritja morda razkrila še več podobnih primerov v jugovzhodni Aziji. To pa pomeni, da bomo morali v prihodnje še enkrat premisliti, kje in kdaj so se rodile prve prakse umetnega ohranjanja teles in kakšen vpliv so imele na razvoj človeških kultur.
Pripravil: J.P.
Vir: Nature, Live Science, The Guardian
