Danes mineva že 15 let, odkar nas je zapustil legendarni Lojze Slak
Njegove harmonike že 15 let ni več mogoče slišati v živo, njegove melodije pa še zdaleč niso utihnile. Danes, 29. septembra, mineva 15 let od smrti Lojzeta Slaka, človeka, ki je s svojim načinom igranja in številnimi skladbami pustil velik pečat v slovenski narodno-zabavni glasbi.
Dejan Vunjak se je spomnil tudi svojega očeta Brendija
Med tistimi, ki so se danes spomnili Lojzeta Slaka, je Dejan Vunjak. Njegov zapis ima posebno osebno noto, saj je ob Slaku omenil tudi svojega pokojnega očeta Brendija. Razkril je, da Slak Brendiju ni predstavljal le velikega glasbenega vzora, temveč ju je povezovalo tudi iskreno prijateljstvo in ljubezen do slovenske glasbe.
»Danes mineva 15 let, odkar nas je zapustil Lojze Slak. Bil je velik vzor Brendiju, povezovalo pa ju je tudi iskreno prijateljstvo in ljubezen do slovenske glasbe. 15 let je že minilo, odkar vaju ni več med nami … a vajine pesmi še vedno živijo. Še vedno zvenijo, povezujejo ljudi in se prepevajo iz roda v rod.«
Njegove besede imajo še dodatno težo, saj sta tako Slak kot Brendi umrla leta 2011.
Vzel je staro harmoniko in zaigral Slakovo pesem
Lojzetu Slaku se je danes na svoj način poklonil tudi Nejc Kastelic. V roke je vzel staro harmoniko in zaigral Slakovo skladbo Po cesti gresta fanta dva. Kot je zapisal, ga prav igranje njegove glasbe vedno znova spomni, zakaj je Slakova glasba tako posebna.
»Danes mineva 15 let, odkar nas je zapustil legendarni Lojze Slak. Hvala, mojster Slak, za vse melodije, ki še danes živijo med nami. Naj tvoja glasba še dolgo odmeva.«
Na porokah je igral že pri 15 letih
Glasbena pot Lojzeta Slaka se je začela zelo zgodaj. Pri komaj 15 letih je kot samostojni godec prvič igral na poroki, pozneje pa se je takšnih nastopov nabralo več sto. Leta 1959 je ustanovil Ansambel bratov Slak, v katerem so igrali štirje bratje. Lojze je igral harmoniko, Tone trobento, Matija klarinet, Stane pa bas.
Ansambel je zaradi vojaških obveznosti po treh letih prenehal delovati, Lojze pa je poiskal zaposlitev v Ljubljani. Glasbe s tem ni pustil za seboj. Ansambel bratov Slak je prve skladbe za radijski arhiv posnel že v začetku šestdesetih let, Trio Lojzeta Slaka pa je imel na začetku leta 1964 posneto tudi prvo malo ploščo pri produkciji RTB. Pravi preobrat pa je šele prihajal.
Srečanje s Fanti s Praprotna je pomenilo nov začetek
Leta 1964 je Lojze Slak med enim od nastopov na Radiu Ljubljana spoznal pevsko skupino Fantje s Praprotna. Njegov instrumentalni trio in vokalni kvintet sta se dogovorila za sodelovanje in tako je nastal Ansambel Lojzeta Slaka, kakršnega so pozneje vzljubili številni poslušalci domače glasbe.
Nova zasedba je začela snemati skladbe za radijski arhiv in hitro osvojila radijsko občinstvo. Pri zagrebškem Jugotonu, takrat enem najpomembnejših založnikov gramofonskih plošč, so posneli prvo veliko ploščo z Lojzetovimi napevi in naslovno skladbo Kadar pa mim’ hiš’ce grem. Povezava Slakove harmonike in petja Fantov s Praprotna je postala zaščitni znak ansambla.
Napisal je več kot 400 melodij
Slak ni bil samo harmonikar in vodja ansambla, temveč tudi izjemno plodovit ustvarjalec. Napisal je več kot 400 melodij, številne med njimi pa so se tako močno zasidrale med poslušalci, da so postale del slovenskega glasbenega izročila. Njegov način igranja diatonične harmonike je vplival tudi na številne glasbenike, ki so prišli za njim, kar se kaže še danes, ko po njegovih skladbah posegajo tudi mlajši harmonikarji.
Eden tistih, ki so se mu ob obletnici poklonili, je Matej. Slaka je opisal kot svojega velikega glasbenega vzornika in idola pri igranju diatonične harmonike. Njegove melodije ga po njegovih besedah še danes spodbujajo, da pri igranju vztraja in se izpopolnjuje.
»Ko vzamem svojo diatonično harmoniko v roke, se pogosto spomnim nanj. Njegova glasba mi daje dodatno motivacijo, da vztrajam, se učim in z igranjem ohranjam ljubezen do slovenske narodno-zabavne glasbe. Hvala, Lojze Slak, za vse čudovite melodije, za nepozabno glasbo in za neizbrisen pečat, ki si ga pustil v slovenski glasbi.«
Zasebno ni živel samo za harmoniko
Za odri je imel Lojze Slak tudi številne druge interese. V sebi je gojil delovno vnemo in športni duh, zaradi česar se je lotil tudi precej drugačnih podvigov. Povzpel se je na Triglav, preizkusil pa se je celo v skoku s padalom iz letala.
Pomemben del njegovega življenja je predstavljala tudi Trška gora, kjer je imel svoj vinograd in prideloval dolenjski cviček. Zanj je na novomeškem festivalu cvička prejel več priznanj in odličij. A po zapisih o njegovem zasebnem življenju mu največ niso pomenile nagrade in priznanja, temveč družina.
Posebno mesto so imeli vnuki
Slak je imel zelo rad svoje vnuke in vnukinje, ki so bili ponosni na svojega dedka. Kljub številnim nastopom, ustvarjanju in drugim obveznostim si je z veseljem vzel čas za igro z njimi. Ta del njegovega življenja je bil precej drugačen od podobe glasbenika, ki ga je javnost poznala z odrov in televizijskih nastopov.
Z ženo Ivanko sta 20. februarja 2010 v krogu družine in prijateljev praznovala zlato poroko oziroma 50 let zakona. Takrat še nista vedela, da se je Slak že spopadal z boleznijo, ki je pozneje prekinila njegovo bogato življenjsko pot.
Petnajsta obletnica smrti Lojzeta Slaka zato ni le pogled nazaj na 29. september 2011. Petnajst let pozneje njegove melodije še vedno zazvenijo iz harmonik, njegove pesmi se še vedno prepevajo, njegovo ime pa poznajo tudi generacije, ki ga niso imele priložnosti spremljati na odru.
Pripravil: K. J.
Vir: Dejan Vunjak/Facebook, Nejc Kastelic/Facebook, Matej Hartman/Facebook, Lojze Slak
