Kralj Karel III., njegova kulinarična pravila in zelenjava ki jo je izgnal iz svojega krožnika
Kralj Karel III. je že desetletja znan kot eden najbolj gorečih zagovornikov ekološkega kmetovanja in trajnostnega načina življenja, vendar se za njegovo ljubeznijo do narave skrivajo nenavadno stroga pravila. Čeprav bi si marsikdo mislil, da monarh v svojem obilju uživa v vsem, kar mu zemlja ponudi, je resnica precej drugačna. Njegov nekdanji vrtnar je razkril, da obstajajo določene vrste zelenjave, ki na posestvu Highgrove nimajo nobene možnosti – kralj jih je preprosto “izgnal”.
Britanski monarh je človek trdnih navad in še trših prepričanj. Njegov odnos do hrane ni zgolj vprašanje okusa, temveč odraz njegove filozofije, ki jo goji že od mladih nog. Ko gre za tisto, kar se znajde na njegovem krožniku, Karel ne dopušča kompromisov. Njegov prefinjen okus in skorajda vojaška disciplina pri izbiri živil sta postala legenda med kraljevim osebjem, od kuharjev do tistih, ki z golimi rokami obdelujejo njegovo zemljo.
Highgrove
Več kot le vrt, to je kraljevo svetišče
Da bi razumeli kraljeve prehranske odločitve, moramo najprej razumeti njegovo ljubezen do posestva Highgrove v Gloucestershiru. To ni le podeželski dvorec; je Karlov življenjski projekt, kjer je pred desetletji začel uvajati metode ekološkega kmetovanja, ko se mu je večina sveta še posmehovala. Danes Highgrove velja za vrhunec hortikulturne umetnosti.
Nekdanji kraljevi vrtnar David Pearce, ki je med pandemijo eno leto skrbel za te prestižne vrtove, je nedavno razkril fascinantne podrobnosti o tem, kako poteka delo pod taktirko monarha. Pearce pravi, da kraljeva strast do vrtnarjenja ni le površinska – Karel natančno ve, katera rastlina raste v katerem kotu vrta, in ima do vsake od njih specifična pričakovanja. Vendar pa se ta ljubezen konča pri dveh specifičnih vrstah zelenjave.
Prepovedana zelenjava
Zakaj buče in bučke nimajo vstopa?
Morda se zdi nenavadno, saj so buče in bučke osnova številnih zdravih jedi, a kralj Karel jih dobesedno ne prenese. Po besedah Pearcea so bila navodila jasna: “Buče niso prišle v poštev, bučke pa so bile popolnoma prepovedane.”
Razlog za to morda tiči v teksturi ali pa v tem, da jih kralj smatra za premalo aromatične za svoj prefinjen nepc. Medtem ko se britanski vrtovi jeseni šibijo pod težo oranžnih buč, na Highgrovu teh plodov ne boste našli. To je precejšnja ironija, saj so buče simbol rodovitnosti, a za kralja očitno predstavljajo kulinarični dolgčas. Namesto njih je moral Pearce svojo energijo usmeriti v rastline, ki jih monarh naravnost obožuje.
Kraljev zelenjavni vrt mora biti vedno poln špinače, čebule, pora in firenškega koromača. Posebno mesto zavzema solata, ki jo kralj uživa skoraj vsak dan, in pa šparglji. Za slednje sta na posestvu rezervirani kar dve celotni gredi, saj Karel prisega na njihovo svežino v kratkem obdobju, ko so na voljo.
Perfekcionizem, ki meji na obsedenost
Korenje v velikosti mezinca
Kraljeve zahteve pa se ne ustavijo le pri vrsti zelenjave, temveč segajo v podrobnosti, ki bi marsikaterega vrtnarja spravile ob živce. David Pearce se spominja, da je moral biti korenček, namenjen kraljevim prigrizkom (t.i. crudités), vzgojen po posebnih merah.
Kralj namreč ne mara velikega, grobega korenja. Zahteval je, da so plodovi majhni, nežni in vzgojeni natanko do velikosti njegovega mezinca. “Večinoma smo delali tako, da smo se prilagajali njegovim individualnim preferencam,” pojasnjuje Pearce. Takšna natančnost zahteva nenehno spremljanje rasti in pobiranje pridelka v točno določenem trenutku, saj lahko le en dan preveč v zemlji pomeni, da je korenček za kraljeve standarde že “prevelik in prestar”.
Ritual s slivami
Varčnost ali ekscentričnost?
O kraljevih jutranjih ritualih kroži veliko zgodb, a tista o slivah, ki jo je razkril nekdanji kraljevi kuhar Darren McGrady, najbolje ponazarja Karlov značaj. McGrady, ki je dolga leta kuhal za princeso Diano in njuna sinova, se spominja, da je bilo Karlovo jutro vedno enako.
Navodilo kuhinji je bilo preprosto: v skodelico dajte dve slivi z malo soka. Ko je skodelica prišla pred kralja, je ta vedno pojedel le eno slivo, drugo pa pustil. Ko se je skleda vrnila v kuhinjo, so kuharji sprva mislili, da mu druga sliva ni bila všeč, a se je izkazalo, da gre za kraljevo navado. Preostalo slivo so morali shraniti nazaj v kozarec in jo porabiti naslednji dan. Ta kombinacija aristokratske postrežbe in skorajda kmečke varčnosti je tisto, kar Karla loči od preostalih članov družine.
Sezonskost kot sveto pravilo
Če bi morali izpostaviti eno stvar, pri kateri kralj nikoli ne popušča, je to sezonskost živil. V današnjem svetu, ko lahko v supermarketu januarja kupimo jagode iz Mehike ali borovnice iz Peruja, Karel ostaja zvest ritmu narave.
Darren McGrady je slikovito opisal, kaj se zgodi, če kuhar poskuša “goljufati” z uvoženimi živili: “Če bi januarja na jedilnik dal jagode, bi čez to postavko v knjigi potegnili debel črn flomaster.” Za kralja je uživanje hrane izven sezone ekološki greh. Jagode se jedo junija in julija, ko so najbolj sladke in ko zrastejo na domačih tleh. Ta filozofija “od vil do vilic” je bila del njegovega življenja dolgo preden je to postalo modna muha v modernih restavracijah.
Kraljev vpliv na trajnostno prihodnost
Karel III. s svojo strogo dieto in zahtevami na vrtu ne izraža le svojih osebnih muh, temveč postavlja zgled za celotno kraljestvo. Njegova zavrnitev bučk in buč morda zveni nenavadno, a njegova neomajna podpora lokalno pridelani, ekološki in sezonski hrani ima globlji pomen.
Z izogibanjem uvoženim živilom in vztrajanjem pri pridelkih iz lastnega vrta kralj zmanjšuje svoj ogljični odtis in spodbuja biotsko raznovrstnost. Njegov vrtnar Pearce in kuhar McGrady se strinjata, da je delo za Karla zahtevno, a hkrati navdihujoče, saj vsaka jed, ki se postreže v Buckinghamski palači ali na gradu Windsor, nosi zgodbo o spoštovanju do zemlje.
Tako se naslednjič, ko boste v rokah držali bučko ali razmišljali o nakupu jagod sredi zime, spomnite na kralja. Morda so njegove kulinarične omejitve res stroge, a v svetu, ki je pozabil na letne čase, je njegov “črni flomaster” opomnik, da narava najbolje ve, kdaj je čas za kaj. Kralj Karel ostaja zvest svojemu vrtu, svojemu krožniku in predvsem svoji viziji boljšega, bolj zelenega sveta – pa čeprav v njem ni prostora za eno samo buč.
Pripravila AK
Viri:
metropolitan.si
wikimedia,YouTube
unsplash.com,YouTube,TikTok
