Poslovil se je znani slovenski glasbenik, dolga leta je bil del znane radijske postaje
Umrl je glasbenik in dolgoletni radijski ustvarjalec Jure Škodič, star 71 let. Vest o njegovi smrti so objavili na portalu RockLine, kjer so spomnili tudi na njegovo pomembno vlogo na slovenski glasbeni sceni. Škodič je bil med drugim originalni basist skupine Mary Rose.
»Leta 1984 je soustanovil skupino Babylon – skupaj z bobnarjem Mitjo Šabcem, s katerim sta se kasneje pridružila postojnskim glam metalcem Mary Rose, kjer je Jure odigral vse bas kitare na nepozabnem prvencu skupine “Rocks Off”, ki velja za enega najpomembnejših rock in metal albumov v zgodovini slovenskega rocka in ki so ga jasno prepoznali tudi v tujini,« so zapisali na omenjenem portalu.
V svoji bogati glasbeni karieri je Škodič sodeloval tudi z Vladom Kreslinom, igral pri skupini Črna gradnja in bil basist rockerjev Outsider. Glasbeno pot je dopolnjeval tudi s petjem v Mešanem pevskem zboru Postojna.
Pomemben pečat je pustil tudi kot glasbeni mentor. Številnim mladim talentom je pomagal pri prvih korakih v glasbeni svet, ukvarjal se je s produkcijo ter popravljanjem in servisiranjem avdio opreme in glasbil. Sprva so njegove storitve poznali predvsem v Postojni in okolici, pozneje pa so se nanj obračali glasbeniki iz skoraj vse Slovenije.
Eden prvih radijcev na Radiu 94
Škodič je bil tudi eden prvih radijskih ustvarjalcev na Radiu 94, kjer so se od dolgoletnega sodelavca in prijatelja poslovili z zelo čustvenim zapisom.

»Radio se je včeraj zavil v črno, saj se je za vedno poslovil naš Jure. Ne moremo (še) pripraviti zapisa o njem, saj ne moremo verjeti, da je odšel. Jure ni bil le naš (upokojeni) sodelavec, radijski kolega, glasbena legenda, naša brihta, naš hihitajoči porednež in seveda prijatelj. Bil je veliko več. Jure je bil del nas. Nenazadnje smo ga nekateri poznali vse življenje, spet drugi celo odraslo življenje, delovno dobo, tretji res malo manj časa, a za vse velja, da je z njim nekaj ugasnilo tudi v vsakem od nas. Zelo hudo nam je in neskončno smo žalostni,« so zapisali njegovi radijski kolegi.
Dodali so: »Še dolgo se bomo ozirali, ko bomo slišali, da se radijska vrata odpirajo, če je prišel v kontrolo, koliko nas je prisotnih in prisebnih ter koliko smo se od njegovega zadnjega obiska postarali in zredili. Tako je govoril. Morda pa nas je v penziji čisto malo pogrešal? Mi ga bomo neznansko in vedno ga bomo imeli radi. Sprašujemo se, kako mora biti šele njegovi družini, ki ji izrekamo iskreno sožalje.«
(us)