Želel je »osvojiti Everest«, po 17 urah je moral odnehati: »Moja bolna pljuča niso prenesla noči«
Veliki 24-urni podvig Nejca Bezjaka se je končal prej, kot si je želel. Po njegovih navedbah je v 17 urah opravil kar 103 vzpone in premagal približno 5300 višinskih metrov, nato pa so ga ustavile težave z dihanjem.
Začel je z jasnim ciljem: 24 ur hoje
Nejc Bezjak je pred začetkom napovedal izjemno zahteven podvig. V soboto ob 13. uri je začel 24-urno hojo po stopnicah proti Velenjskemu gradu, ob vznožju pa si je uredil bazo, kjer je imel hrano, pijačo in vse potrebno za dolg boj z utrujenostjo.
Že pred začetkom je opozoril, da bo napor izjemen in da ima tempo preračunan praktično do minute. Prijatelje, znance in obiskovalce je zato prosil, naj ga med hojo ne ustavljajo.
Podvig je imel tudi dobrodelno noto. Obiskovalce je pozval k pošiljanju SMS-sporočila DIH 5 na 1919, ob prizorišču pa je bilo prisotno tudi Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije.
Po 17 urah je prišla težka odločitev
Toda načrtovanih 24 ur Bezjak ni dosegel. Po 17 urah neprekinjenega izziva je sporočil, da mora končati.
»Moja bolna pljuča niso prenesla noči in dihanja na petih stopinjah,« je zapisal in dodal, da je pljuča obremenil do skrajnosti.
Odločitev je bila zanj očitno težka tudi zato, ker pravi, da se je fizično počutil dobro pripravljenega. Toda pri takšnem podvigu telo postavlja svoje meje in nadaljevanje ni bilo več mogoče.
103 vzponi in 5300 višinskih metrov
Čeprav prvotnega cilja ni dosegel, so številke, ki jih je objavil Bezjak, velike. V 17 urah naj bi opravil 103 vzpone in približno 5300 višinskih metrov.
Sam je svoj dosežek opisal kot polovico višine Everesta na stopnicah in zapisal, da je prvi Slovenec, ki mu je to uspelo. Te navedbe za zdaj temeljijo na njegovi objavi.
Njegov poskus pa ni bil zgolj lov za številkami. V ospredju so bila tudi pljuča – prav organ, ki ga je na koncu prisilil, da je podvig predčasno končal. In morda je prav zato sporočilo njegovega 17-urnega boja še toliko močnejše.
