Fifa želi privatizirati svetovno nogometno prvenstvo, Čeferinova Uefa grozi z bojkotom: »Svetovno prvenstvo ni naprodaj«
V evropskem nogometu zvonijo vsi alarmi. Fifa želi zasebnemu kapitalu odpreti vrata do svojih najdragocenejših tekmovanj, Uefa pa opozarja, da ne gre več le za denar, temveč za vprašanje, kdo bo v prihodnosti dejansko upravljal svetovni nogomet.
Milijardni načrt, ki je sprožil upor
Predsednik Fife Gianni Infantino želi ustanoviti novo gospodarsko družbo, ki bi upravljala svetovna prvenstva in druga največja tekmovanja pod okriljem svetovne nogometne zveze. Del lastništva bi nato ponudili zasebnim vlagateljem, s poslom pa naj bi Fifa pridobila več milijard dolarjev svežega kapitala.
Na prvi pogled se načrt sliši kot velik razvojni projekt. Fifa zagotavlja, da bi dodatni denar namenila nogometnim zvezam, infrastrukturi, mladinskim programom in razvoju igre v državah, ki nimajo evropskih prihodkov ali bogatih domačih lig.
Toda v Evropi temu ne verjamejo vsi. Ključno vprašanje je precej preprosto: bi vlagatelji res vložili milijarde, ne da bi želeli vplivati na koledar, format tekmovanj, televizijske pravice in ustvarjanje dobička?
Uefa: Fifa je prestopila mejo
Uefa pod vodstvom Aleksandra Čeferina je načrt sprejela kot neposreden napad na obstoječi model upravljanja nogometa. Njeno sporočilo je ostro – Fifa naj bi z načrtom trgovala z »dušo nogometa« in največje športno tekmovanje spreminjala v finančni produkt.
Izredni sestanek vseh 55 evropskih članic naj bi pokazal, kako daleč je Evropa pripravljena iti. Med možnimi ukrepi se omenja tudi bojkot svetovnega prvenstva, vendar za zdaj ne gre za sprejeto odločitev. Že sama omemba bojkota pa razkriva, kako globoko je nezaupanje med Uefo in Fifo.
Svetovno prvenstvo brez evropskih reprezentanc bi bilo športno in poslovno močno osiromašeno. Evropa ima številne nekdanje svetovne prvake, največje zvezdnike in najbogatejše televizijske trge. Prav zato bi lahko bila grožnja z bojkotom najmočnejši vzvod, ki ga ima Uefa.
Strah pred še več tekmami
Skrbi ne povzroča le lastništvo. Nogometni koledar je že zdaj na robu zmogljivosti. Igralci nastopajo v domačih prvenstvih, evropskih pokalih, reprezentančnih tekmovanjih in razširjenem klubskem svetovnem prvenstvu.
Zasebni vlagatelji bi donos najlažje povečevali z dodatnimi tekmami, novimi formati in pogostejšimi turnirji. Posledice pa bi najprej občutili igralci, klubi in navijači. Več tekem pomeni več prihodkov, vendar tudi več poškodb, dražje vstopnice in manj časa za počitek.
Kdo bo lastnik prihodnosti nogometa?
Nasprotovanju so se pridružile tudi druge nogometne zveze, ki opozarjajo na pomanjkanje preglednosti in posvetovanja. To je morda najnevarnejši del zgodbe: Fifa je načrt predstavila, še preden bi o njem dosegla širše soglasje.
Spor zato ni le osebni obračun med Čeferinom in Infantinom. Gre za bitko med dvema pogledoma na nogomet. Na eni strani je igra kot javno in športno dobro, na drugi vse bolj donosen globalni posel. In vprašanje, ki zdaj visi v zraku, je neprijetno: ali nogomet še pripada navijačem ali tistim, ki so zanj pripravljeni plačati največ?
Pripravil: I.M.
Vir: MARCA
