To je veličina prvaka! Pogačar pozabil nase in klubskega prijatelja del Tora popeljal na stopničke
Tadej Pogačar bi lahko na kraljevski etapi znova napadel zmago in tekmecem zadal še zadnji udarec. Namesto tega je rumeno majico postavil v službo moštvenega kolega Isaaca del Tora ter mu pomagal do bele majice in skupnega tretjega mesta.
Carapaz izkoristil dramo na nevarnem spustu
Kraljevska etapa Dirke po Franciji je ponudila vse, kar lahko ponudi največja kolesarska dirka na svetu. V 171 kilometrih so morali tekmovalci premagati kar 5450 višinskih metrov, naporen dan pa je močno zaznamoval tudi dramatičen zadnji spust.
Sepp Kuss je bil dolgo videti kot najresnejši kandidat za etapno zmago, toda izčrpanost je zahtevala svoj davek. Američan je na spustu kar dvakrat padel. Najprej je pristal na pločniku, nato še na betonski ograji nad prepadom. Njegovo smolo je izkoristil Richard Carapaz, ki je švignil mimo in se odpeljal proti svoji drugi etapni zmagi na letošnjem Touru.
Ekvadorec je z zmago potrdil tudi osvojitev pikčaste majice najboljšega hribolazca. Drugo mesto je osvojil Remco Evenepoel, tretji pa je kljub padcema končal Kuss.
Pogačar bi lahko napadel, a je izbral prijatelja
Toda za slovenske navijače največja zgodba dneva ni bila etapna zmaga Carapaza. Bila je odločitev Tadeja Pogačarja.
Slovenec je imel dovolj moči, da bi se lahko pognal za vodilnimi in poskušal osvojiti še eno prestižno zmago. A držal je besedo. Pred etapo je napovedal, da bo pomagal Isaacu del Toru, in tega načrta ni opustil niti takrat, ko bi se mu odprla priložnost za osebno slavje.
Pogačar je ves čas pazil na mladega Mehičana, narekoval ritem in skrbel, da ni izgubljal dragocenih sekund. V cilju sta se objeta pripeljala skupaj, Pogačar na četrtem in del Toro na petem mestu.
Rumena majica v službi bele
Del Toro je s Pogačarjevo pomočjo ubranil tretje mesto v skupnem seštevku in si zagotovil belo majico najboljšega mladega kolesarja. Moštvo UAE bo tako v Parizu na zmagovalnem odru imelo kar dva kolesarja: skupnega zmagovalca Pogačarja in tretjeuvrščenega del Tora.
Prav zato si Pogačarjeva poteza zasluži posebno spoštovanje. Največji prvaki niso veliki le takrat, ko zmagujejo. Veliki so tudi takrat, ko se znajo umakniti, pozabiti na lastne številke in pomagati človeku ob sebi.
Gesta, vredna največjega šampiona
Pogačar je na kraljevski etapi pokazal nekaj, česar ne more razkriti noben rezultat. Pokazal je značaj. Etapno zmago bi morda čez nekaj let pozabili, podobe rumene in bele majice, ki objeti prečkata cilj na Alpe d’Huezu, pa verjetno ne bomo.
Kapo dol, Tadej. Tokrat nisi zmagal etape, a si pokazal, zakaj si pravi vodja.
Pripravil: I.M.
Vir: UCI
