Presenetljiva lobanja »Dragon Man«: prvi skoraj popoln dokaz Denisovanov odpira novo poglavje človeške evolucije

Fosilizirana lobanja, znana kot »Dragon Man« oziroma Homo longi, ki so jo našli v bližini kitajskega Harbina, je po najnovejših analizah določena kot Denisovan, skrivnostna človeška rodbina, o kateri doslej nismo poznali obraza. Odkritje, staro vsaj 146.000 let, ponuja prvi vpogled v fizično podobo teh starodavnih Evrazijcev, kar pomeni prelomni trenutek za razumevanje naše evolucijske zgodovine.

Ozadje najdbe in skrivnostna preteklost

Lobanja je bila prvotno odkrita že leta 1933 med gradbenimi deli čez reko Songhua. Da bi jo zaščitil pred okupatorji, jo je gradbeni delavec skril v opuščen vodnjak, kjer je počakala več kot osem desetletij, preden jo je družina predala Hebei GEO University leta 2018.

Sprva je znanstvenike presenetila oblika lobanje: dolga, nizka lobanja z izrazito čelno črto in robustnimi potezami. Leta 2021 so tako predlagali novo človeško vrsto Homo longi oziroma »Dragon River human«. A brez genetskih dokazov je bilo veliko nejasnosti.

Genetski in proteinski preboj

Prelomnico sta prinesli dve študiji, objavljeni junija 2025 v uglednih znanstvenih revijah. Z najnovejšimi metodami so iz zobnega kamna in notranjega ušesa pridobili mitohondrijsko DNK ter približno 95 proteinskih fragmentov. Ti so jasno sovpadali z že znanimi Denisovanskimi ostanki iz sibirske Denisova votline, Tibeta in Tajvana.

Analiza je odpravila dvome: lobanja je skoraj zagotovo homo denisovan, prvi skoraj popoln predstavnik te populacije. Proteini in izotopi so nedvoumno potrdili sorodstveno povezavo.

Odkrili smo, kje so cene za isto zobozdravstveno storitev za skoraj 3-krat nižje! Preverite tukaj

Ali ste kdaj pomislili, kako daleč ste pripravljeni iti – dobesedno in finančno – za popoln nasmeh? Cene zobozdravstvenih storitev lahko nihajo od povsem sprejemljivih do vrtoglavo visokih. Kaj

Pomen najdbe za razumevanje Denisovanov

Pred tem so bili Denisovani poznani le iz fragmentarnega DNK ali poškodovanih koščkov, kot so prstni delci in čeljusti. »Dragon Man« pa predstavlja prvič skoraj celosten fizični portret.

Lobanja ima prostornino približno 1.420 cm³, kar je na ravni Neandertalcev in modernih ljudi. Opazni so robustni čelni loki, široki nosni kanal in izrazita ustna votlina, hkrati pa tudi relativno ravna ličnica, kar je hibrid robustnosti in modernosti.

To odpira vprašanja: kako so Denisovani preživeli v hladnem podnebju Severne Kitajske? Kateri prilagoditveni mehanizmi so jim omogočili širjenje po Evraziji? Je bila njihova fizična zasnova genetsko determinirana ali okoljsko pogojena?

Kritični odzivi in nadaljnje raziskave

Nekateri strokovnjaki poudarjajo, da čeprav so rezultati impresivni, zahtevajo dodatno neodvisno ovrednotenje. Gre namreč za prvi tovrstni tolmač na osnovi proteomike in DNK iz zobnega kamna.

Redno odpiranje drugih fosilnih najdb, kot so lobanja iz Dali ter ljudje iz Hualongdong in Penghu iz Tajvana, bi lahko potrdilo ali izpodbijalo enotnost Denisovanske populacije oziroma razkrilo več plasti DNK raznolikosti.

Širša slika in posledice

Dragon Man postavlja Denisovane v središče evolucijske zgodbe o trojni človeški mreži: Homo sapiens, Neandertalec, Denisovan. Križanja in mešanja genov med temi skupinami so ustvarila kompleksno gensko pokrajino, ki še danes živi v modernih populacijah, denimo gen za prilagoditev na višino pri Tibetancih.

Prav tako se porajajo vprašanja o konceptu vrste v paleoantropologiji: kje potegniti ločnico med vrsto in populacijo, če so meje prilagajanja, hibridizacije in fenotipske raznolikosti zabrisane?

Odpiranje vrat v neznano zgodovino človeka

Najdba lobanje »Dragon Man«, skoraj popolnega Denisovana, je prelomna za paleoantropologijo. Ponuja prvi vpogled v obraz in možgansko sposobnost te izginule človeške rodbine. Hkrati pa odpira nova vprašanja: o razponu Denisovanov, njihovih genetskih povezavah in evolucijski vlogi v kompleksni mreži človeških taksonov.

Bomo kmalu imeli več celovitih fosilnih dokazov? Bo »Dragon Man« preoblikoval sam koncept vrste Homo? Eden prvih odgovorov je jasen: človeška zgodovina je še bolj razvejana in presenetljiva, kot smo mislili.

Imate težave z zobmi? To so ordinacije, ki vas sprejmejo takoj

Zobobol ne čaka. In tudi vi ne bi smeli! V času, ko so čakalne dobe v zobozdravstvu vse daljše, obstajajo rešitve, ki vam omogočajo hitro, strokovno in nebolečo obravnavo - brez čakanja in bre

Pripravil: J.P.

Viri: New York Post, The Sun, El País, The Times, The Economic Times India, Science News, Live Science, Nature, ScienceAlert