FOTO: Uf, tole pa je prometna situacija: veste, po kakšnem vrstnem redu udeleženci prevozijo križišče!?

Ste se kdaj vprašali, kako so naše povsem običajne vsakdanje navade videti nekomu, ki je odraščal na drugi strani luže? Slovenci smo nagnjeni k temu, da smo do sebe precej kritični, a včasih potrebujemo nekoga od zunaj, da nam nastavi ogledalo in nas opomni, kako unikatni in pravzaprav "fajn" ljudje smo. Američanka Sheridan Allen, ki že nekaj časa živi pod Alpami, je storila prav to. Na svojem TikTok profilu je brez dlake na jeziku razkrila, katere slovenske lastnosti so jo najbolj šokirale in zakaj se ji zdimo tako neizmerno prikupen narod. Njena opažanja so v trenutku postala viralni hit, saj so nam pokazala Slovenijo v luči, ki je sami v vsakdanjem hitenju morda sploh nismo opazili. Slovenija V zadnjih letih je Slovenija postala pravi magnet za tuje ustvarjalce

V zgodovini slovenske televizije obstaja le malo simbolov, ki bi v srcu generacij, rojenih med letoma 1960 in 1990, vzbudili tako močna čustva kot trije poskakujoči zajčki. Melodija trobente, ki je naznanila začetek risanke, je bila za otroke v nekdanji skupni državi in pozneje v samostojni Sloveniji sveti zakon. Bil je to čas, ko se je svet ustavil, ko so se igrače pospravile v košaro in ko je bilo v zraku čutiti pričakovanje tistih petih minut čiste magije. Toda ali ste se kdaj vprašali, kako so ti zajčki nastali, kdo jim je vdihnil življenje in zakaj je famozni "Cik-Cak" postal sinonim za večerni ritual, ki ga danes, v dobi Netflixa in YouTuba, ne poznamo več? Od lutk do Musterjeve revolucije Zgodba o zajčkih se ne začne v osemdesetih, temveč že precej prej

Predsednica se je skremžila vsem na očeh: Nataša Pirc Musar ni mogla skriti iskrene reakcije. Diplomacija ni vedno le podpisovanje pogodb in resni pogovori v protokolarnih dvoranah. Včasih se najbolj pristni trenutki zgodijo za mizo, ob poskušanju lokalnih specialitet. To je na svoji koži izkusila predsednica Nataša Pirc Musar med obiskom Islandije, kjer so njeni izrazi na obrazu hitro postali glavna tema družbenih omrežij. V svetu politike, kjer je vsaka beseda skrbno pretehtana in vsak gib načrtovan, so trenutki popolne iskrenosti prava redkost. A slovenska predsednica Nataša Pirc Musar je že večkrat dokazala, da prisega na neposrednost. Tokrat je njena avtentičnost prišla do izraza na daljnem severu, na Islandiji, kjer se je poleg uradnih dolžnosti podala tudi na kuli

V kitajskem Shenzhenu je danes izbruhnil obsežen požar v kompleksu avtomobilskega velikana BYD, enega največjih svetovnih proizvajalcev električnih vozil na svetu. Ogenj je zajel večnadstropno parkirno garažo, namenjeno testnim in odpisanim vozilom. Obsežna intervencija gasilcev Požar je v zrak poslal gost črn dim, plameni pa so zajeli velik del objekta v industrijskem parku v okrožju Pingshan. Na kraj dogodka so hitro prihitela številna gasilska vozila in policija, ki so območje zavarovali ter začeli obsežno intervencijo. Videoposnetki s prizorišča, ki krožijo po družbenih omrežjih, prikazujejo dramatične prizore ognja in dima nad industrijskim območjem. Iz podjetja BYD so sporočili, da je bil požar že pogašen in da v incidentu ni bilo poškodovanih ali smrt

Spletni izzivi se po spletu širijo hitro zato, ker združujejo tri stvari: preprost posnetek, možnost posnemanja in nagrado v obliki pozornosti. Ko je dejanje dovolj kratko, vidno in ponovljivo, ga platforme zlahka razširijo, uporabniki pa ga z enim klikom prenesejo naprej. To še ne pomeni, da je vsak izziv nevaren, pomeni pa, da se lahko tudi tvegan ali škodljiv vzorec obnašanja v zelo kratkem času spremeni v množičen pojav. Zakaj so spletni izzivi tako privlačni? Privlačnost je v tem, da izziv od človeka ne zahteva dolge razlage. Običajno gre za kratek, jasen poziv: naredi to, posnemi, objavi, označi druge. Safe.si opozarja, da so spletni izzivi prav to: vabila k dejanju, ki ga uporabnik praviloma posname in deli na družabnih omrežjih. Ravno zato so zgrajeni za hitr

Študentka iz Srbije je z ostrim odgovorom novinarki provladnega medija Informer postala viralni simbol študentskih protestov. Na vprašanje novinarke »Kako vam je ime?« je sprva mirno odgovorila: »Jaz obsojam vas.« Ko je novinarka vztrajala, je sledil oster odziv: »Kaj te briga, kako mi je ime?« Na dodatno vprašanje »Kaj me briga?« je kratko odvrnila: »Kurac.« Posnetek je hitro zaokrožil po spletu, njen odgovor pa so delile tudi znane osebnosti, med njimi Severina. Na družbenih omrežjih so se pojavili številni odzivi in tudi ilustracije z njeno podobo. Njena identiteta za zdaj ni znana. View this post on Instagram A post shared by Mihajilo Popovic Jr. (@jr_superstar_) V ozadju viralnega dogodka potekajo resne napetosti. Srbska policija je vstop

Po več kot pol stoletja se človeštvo znova približuje enemu največjih mejnikov raziskovanja vesolja. Odprava Artemis II bo prva misija po letu 1972, v okviru katere bodo ljudje znova poleteli proti Luni. Tokrat je ne bodo dosegli s pristankom, niti ne bodo vstopili v njeno orbito, jo bodo pa obleteli in se vrnili na Zemljo. Po 55 letih znova proti Luni Za štiričlansko posadko bo to desetdnevna odprava, za ves svet pa eden najbolj simbolnih trenutkov sodobne vesoljske dobe. Če bo šlo vse po načrtih, bo misija pomenila velik korak proti vrnitvi človeka na Lunino površje. Artemis II bo za mnoge prva priložnost v življenju, da spremljajo človeško odpravo proti Luni. Zadnjič se je to zgodilo leta 1972, ko je na odpravi Apollo 17 človek zadnjič stopil na lunarna tla. Tok

V Italiji odmeva primer staršev iz Trsta, ki sta si februarja privoščila počitnice v egiptovskem letovišču Šarm el Šejk, doma pa samih pustila pet mladoletnih otrok. Ti so morali med njuno odsotnostjo skrbeti ne le zase, ampak tudi za štiri pse in 11 mačk, poročajo lokalni mediji. Za ženin rojstni dan sta starša odpotovala, otroci, vsi razen enega osnovnošolci, pa so ostali sami doma. Kaj se dogaja, je šele po nekaj dneh ugotovila učiteljica enega od mlajših otrok, ki je obvestila pristojne službe, je poročala televizija RAI. Italijanski kazenski zakonik ne določa avtomatične globe za vsako situacijo, ko nekdo pusti mladoletnega otroka samega, temveč to obravnava kot morebitno kaznivo dejanje zapustitve mladoletne ali nesposobne osebe po 591. členu. Ta določa

Na družbenih omrežjih je znova zaokrožila zgodba ustvarjalke vsebin Lily Phillips, ki naj bi v enem dnevu spala z več kot tisoč moškimi, nato pa presenetila z odločitvijo za krst in spremembo življenjske poti. Njena zgodba je hitro postala viralna in sprožila številne odzive – od podpore do dvomov o verodostojnosti in motivih. Viralna zgodba, ki je preplavila splet Primer Lily Phillips se je razširil predvsem prek družbenih omrežij, kjer so uporabniki množično delili posnetke in zapise o njenem domnevnem podvigu ter kasnejši odločitvi za krst. Odzivi so zelo deljeni. Medtem ko nekateri poudarjajo, da ima vsak pravico do spremembe in novega začetka, drugi opozarjajo, da bi lahko šlo za premišljeno potezo za ohranjanje pozornosti v javnosti. Po poročanju tujih

Družbeni pojavi se širijo predvsem prek posnemanja, pogovorov in omrežij zaupanja: ideja postane “resnična” šele, ko jo dovolj ljudi vidi pri drugih in jo začne šteti za normalno ali koristno. Proces je običajno postopen (od majhne skupine do večine), včasih pa se zaradi čustev, medijske pozornosti ali občutka nujnosti nenadoma pospeši. Pomembno je tudi, kdo pojav prinese v skupnost: isti predlog bo imel drugačen učinek, če pride od bližnjega prijatelja, zdravnika, učitelja ali neznanca na spletu. Družbena omrežja širjenje pohitrijo, ne ustvarijo pa ga sama od sebe. Zakaj se nekateri pojavi razširijo, drugi pa izginejo? Najbolj osnovni mehanizem je opazovalno učenje: ljudje se učimo, kaj je sprejemljivo in smiselno, tako da gledamo druge. Psiholog Albert B