Ta estetski kirurg naj bi ženske izmaličil – zdaj pa on toži njih?!
ZAGREB – V nenavadnem spopadu med pacientkami in znanim estetskim kirurgom iz hrvaške prestolnice je sodišče nedavno odločilo nekaj, kar bo verjetno še dolgo odmevalo: kritika ni kaznivo dejanje.
Začetek: Facebook, brazgotine in – tožba?
Vse skupaj se je začelo precej… običajno. Ženske, ki so prestale estetski poseg. Nekatere z dobrimi izidi, druge pa z grenkim priokusom – in brazgotinami, tako dobesednimi kot čustvenimi. In potem je prišla beseda. Pa še ena. Objave. Fotografije. Komentarji.
Skupina na Facebooku z imenom Žrtve estetskih posegov in zdravnikov je postajala vedno bolj živahna. Tam je vse več uporabnic delilo negativne izkušnje. Imena zdravnikov so se omenjala, eden pa še posebej pogosto – zagrebški estetski kirurg, dr. Matija Miletić, ki naj bi bil odgovoren za nekatere od najbolj pretresljivih zgodb.
In potem – tožba. Da bi jih utišal. Dobesedno.
Sodna dvorana, svoboda govora in tehtanje pravic
Kirurg ni samo prijavil skupine – šel je korak dlje. Dve ženski, ki sta bili administratorki omenjene skupine, je tožil. Vložil je zahtevek, naj jima sodišče prepove objavljati in dovoljevati kakršnekoli komentarje o njem na družbenih omrežjih. In to ne kar tako – pod grožnjo denarne kazni.
Zakaj? Ker naj bi te objave škodovale njegovemu ugledu. Zapisal je, da so mu »povzročile duševne bolečine« in da mu »zaradi izjav v tej Facebook skupini grozi nenadomestljiva škoda«. Ampak – ali to drži?
Sodišče je odločilo: ne.
Općinski građanski sud v Zagrebu je že lani poleti njegovo zahtevo zavrnil. Marca letos pa je Županijsko sodišče v Vukovarju to odločitev potrdilo. In jasno zapisalo: “Takšna prepoved bi bila pretirana omejitev svobode izražanja.”
Prvi je o zadevi poročal portal Estetica.rs (15. 3. 2025).
Kritika – da. Žalitve – ne. Kje je meja?
Sodišče se je precej poglobilo v naravo skupine in objav. Ni šlo zgolj za ohlapno mnenje, temveč za skrbno analizo. Pregledali so objave, komentarje, fotografije. In ugotovili naslednje: ženske niso žalile kirurga osebno. So pa kritizirale njegovo delo.
In razlika med tema dvema zadevama je ključna.
“Gre za komentarje, ki zadevajo njegovo strokovno delo, ne njegovo osebnost,” so zapisali sodniki. Kar pomeni – ljudje imajo pravico reči, da z operacijo niso bili zadovoljni. Tudi če gre za znanega zdravnika.
Administratorici skupine sta celo večkrat opozorili uporabnice, da bodo žaljivi komentarji odstranjeni, kar se je tudi zgodilo. Po mnenju sodišča je bilo njihovo ravnanje odgovorno, vse v okviru zakona. To ni bil divji spletni linč – temveč prostor, kjer so posameznice izmenjavale osebne zgodbe.
Precedens? Po vsej verjetnosti – da.
Ta sodba je pomembna. Ne samo za dve ženski, ki bi jima prepoved lahko začasno odvzela glas. Pomembna je za vse, ki javno spregovorijo o slabi izkušnji – v zdravstvu, šolstvu, javnih storitvah. Ponuja odgovor na vprašanje, ki se pogosto pojavlja v digitalni dobi: Ali lahko povem, kar sem doživela – ali bom tožena?
Odvetnica in specialistka za človekove pravice je za Večernji list (17. 3. 2025) poudarila, da je odločitev sodišča povsem v skladu z ustavno pravico do svobode izražanja:
»Če izjava temelji na dejstvih, ne vsebuje osebnih žalitev in je podana v dobri veri, gre za dovoljeno obliko izražanja.«
In res – če ljudje ne smejo povedati, kaj so doživeli, kaj potem še ostane? Oglaševanje in PR? Tudi zdravniki so – kot vsi drugi – del sistema, ki mora prenesti nadzor in kritiko. Še posebej, kadar gre za telo, zdravje, zaupanje.
Estetska kirurgija: industrija, ki raste hitreje kot regulacija
Po podatkih Statista (poročilo 2024) bo svetovni trg estetskih posegov do leta 2027 presegel 66 milijard dolarjev. Estetski popravki niso več domena bogatih in slavnih – postajajo del vsakdanjika. In tudi v Sloveniji ali na Hrvaškem ni nič drugače.
Toda z rastjo pridejo težave. Regulatorji pogosto zaostajajo. In v takšnem okolju – kjer je pritisk ogromen, denarja veliko, pravic pa malo – so izpovedi pacientk pogosto edina oblika nadzora.
V Sloveniji imamo sicer Zdravniško zbornico, Inšpektorat za zdravje in druge nadzorne mehanizme. A ko gre za nezadovoljstvo po estetskem posegu – kam naj ženska obrne? Večina prijav se konča brez sankcij. Nekatere celo brez odgovora.
V tem kontekstu skupine, kot je ta na Facebooku, pridobijo poseben pomen.
Kaj pa kirurg? Tudi on ima pravico do zaščite. Ampak…
Pomembno je, da kirurg, ki je vložil tožbo, ni bil kazensko ovaden, niti ni bil obsojen zaradi nestrokovnega ravnanja. Kar pomeni – pravno gledano – da ni bil spoznan za krivega ničesar.
Toda – in to je pomembno – sodba ne pravi, da je kriv. Sodba pravi, da ženske smejo deliti svojo izkušnjo, dokler to počnejo v okviru zakonov. Brez žalitev, brez izmišljotin, brez manipulacij. In v tem primeru so to – vsaj po oceni dveh sodišč – počele.
Čas po sodbi: kaj zdaj?
Zaradi te sodbe ne bo nihče bogatejši. Nihče ne bo šel v zapor. Pa vendar se je nekaj spremenilo.
Ženske, ki so že pred leti v skupini začele objavljati fotografije neuspešnih posegov, so bile deležne kritik, posmeha, nekaterih celo groženj. Danes pa jim sodišče pravi – imate pravico govoriti.
»Zdravniki imajo licence, moč in ugled. Mi imamo zgodbe, bolečino in – če imamo srečo – drug drugega,« je zapisala ena od članic skupine v objavi, potem ko je bila odločitev objavljena. Njeno ime? Ostaja skrito. Njene brazgotine – pač ne.
Resnica, ki ima glas
Kar smo videli v tem primeru, ni le pravna zmaga dveh žensk. To je sporočilo. Da kritika ni sovražni govor. Da izkušnja ni obrekovanje. In da bolečina ima pravico, da spregovori.
Sodišče je s to sodbo jasno reklo: ugled ni absolutna pravica. Če gre za izkušnjo, ki je resnična, in če je izražena spoštljivo – potem ima prednost svoboda govora.
Je to konec? Ne. Glavna tožba zaradi domnevne škode – tista, kjer kirurg zahteva odškodnino – še poteka. Ampak prvi korak je jasen. Sodišče je določilo mejo. Ne med zdravnikom in pacientko. Temveč med tišino in govorom.
Viri: Estetica.rs (15. 3. 2025), Večernji list (17. 3. 2025), Nova.rs (20. 3. 2025), Statista (poročilo 2024).
Pripravil: N. Z.
