Trumpovo premirje med Iranom in Izraelom propadlo v nekaj urah!
Poskus 12-dnevnega dogovora, znan kot Trumpovo premirje, med Iranom in Izraelom, posredovanega s strani ameriškega predsednika Donalda Trumpa, se je zlomil že v prvih urah. Izrael obtožuje Iran izstrelitve raket, ki so bile prestrežene, kar je Izraelu dalo podlago za obljubo močnega odgovora. Iran to zanika in trdi, da kršitev prihaja z izraelske strani. Trump je izrazito razočaran nad obema stranema, pri Izraelu pa je močno poudaril, naj se vzdrži nadaljnjih udarov.
Ozadje konflikta
Konflikt se je začel sredino junija, ko je Izrael izvedel obsežne zračne udare na iranske jedrske in vojaške tarče, v okviru operacij »Rising Lion« in posredno podprlo ZDA s svojimi »bunker-buster« bombniki.
Iran je nato vrnil udare z več sto raketami in droni, ciljali so Tel Aviv in druge strateške točke.
Čeprav se je v konflikt bolj vpletla tudi ZDA, splošna ocena tveganj globalne širše eskalacije, lokalne in regijske, je sprožila mednarodne proteste in diplomatske prizadevanja.
Kaj se je dejansko zgodilo z odmevnim premirjem
23. junija zvečer je Trump prek svojih kanalov na družbenih omrežjih napovedal, da je bil dosežen popoln prekinitveni sporazum med Iranom in Izraelom. Kljub temu so v zgodnjih jutranjih urah Izraelci poročali o izstrelitvi iranskih raket, prve so bile prestrežene in so prepoznali to kot prekršek prekinitve. Iran je ostro zanikal, da bi kršil premirje, in trdi, da so rakete izstreljene pred dogovorjenim začetkom prekinitve, ki naj bi začela veljati lokalno ob 7,30 zjutraj. Izraelski obrambni minister Israel Katz je nato napovedal “silovit odgovor” na “iransko kršitev”, če se bo ta izkazala za resnično.
Trump je nato napadel obe strani, a z izrazitim tonom do Izraela, in pozval: “Bring your pilots home, now!” ter izrazu “Do not drop those bombs” poudaril, da bi nadaljnji udarji pomenili prelom dogovora.
Analiza, zakaj premirje ni zadostno
Kontekst in zaupanja, Sporazum je bil deklarativen, brez jasnih mehanizmov nadzora izvedbe ali sankcij za kršitelje. Z razlikami v časovni interpretaciji začasnih rokov se je križ ustvaril že ob petju zelenega semaforja.
Motivacije obeh strani, Izrael nadaljuje pritisk za uničenje iranskega jedrskega potenciala, Iran pa iskreno želi povrniti udarece in nagovoriti regionalno supreficenco.
Vloga ZDA, Trump je s svojim vzponom in padcem premirja razkril možnost ameriškega vpliva, a tudi omejitve, brez kontinuiranega diplomatiznega pristopa in prisotnosti mediatorjev ostaja premirje moj most med žagami.
Retorika in globalni odzivi
Trump je krizo označil za “popolno razočaranje”, s posebno ostrimi besedami do Izraela. Mednarodna skupnost od EU, Nata do Združenih narodov poziva k takojšnjem premirju, poudarja, da je stanje “veliko preveč nestabilno”. Francoski predsednik Macron je izrazil zaskrbljenost, da bi Iran lahko izkoristil krizo za nadaljevanje jedrskega obogatitvenega programa.
Premirje, ki ni preživelo niti zajtrka
Premirje, vezano na časovno škatlo in medijska pričakovanja, se je zlomilo v nekaj urah. Posledica so nove rakete, žrtve in razkroj zaupanja. Če želimo preprečiti ponovitve, so nujni konkretni mehanizmi nadzora, vključitev tretjih neodvisnih sil in humanitarnih organizacij. Brez tega je vsak “zatišje pred viharjem”, ki utegne presenetiti z novim valom nasilja , in nadaljnjo destabilizacijo regije.
Vir: The Guardian, AP News, Reuters, Deutsche Welle, Washington Post
