
Zdaj razkrito: to so bile zadnje besede pilota preden je letalo Air India strmoglavilo
Zadnje besede kapitana Sumeeta Sabharwala so bile kratke. Preproste. In hkrati srhljive. “Mayday… Mayday… Mayday… Ni moči… Ni potiska… Gremo dol…” — besede, ki jih zdaj pozna ves svet. Posnetek radijskega klica v sili je trajal le pet sekund. Pet. A povedal je več kot vse dolge razlage skupaj.
Pilot je umrl skupaj z ostalimi člani posadke, nesreča pa je postala tema globalne razprave. Kaj se je zgodilo na letu Air India? In čigava je bila krivda – če jo sploh lahko komu pripišemo?
Zadnje sporočilo iz kabine
Prvi je to informacijo v javnost spravil uporabnik “t_investor_” na portalu X. Po njegovih besedah (in kot so kasneje poročali tudi indijski in svetovni mediji) je bil klic poslan ob 13:39. In to, kar je sledilo, ni bilo prekinjeno – samo končano. V petih sekundah. “Ni moči… Ni potiska… Gremo dol…” Ni znakov panike. Samo suho poročanje. A ravno zato toliko hujše.
To lahko pomeni le eno od dveh stvari: letalo je izgubilo pogonski sistem. Ali pa je nekdo v kabini (nehote) storil napako, ki je bila usodna.
Rest in peace Captain. #AI171 #AhmedabadPlaneCrash #SumeetSabharwal pic.twitter.com/KS6Wquo7pZ
— Yuvraj Singh Mann (@yuvnique) June 17, 2025
Tehnična okvara? Ali napačna poteza?
Tudi spletna skupnost se je hitro razdelila v dva tabora. Ena stran vztraja, da gre za tehnično napako. “Zdi se, da je bil klic Mayday posledica tehnične napake. Osebo, ki je odobrila let, bi morali preiskati,” je zapisala komentatorka.
Na drugi strani pa druga komentatorka opozarja na rutino pred poletom: “Pred vsakim poletom letalski inženirji vizualno preverijo letalo. Prosim, da se pregleda poročilo in ugotovi, kdo je bil odgovoren.”

In potem je tukaj še teorija, ki je v trenutku zaokrožila po spletu. Pišejo: “Imam teorijo, da je drugi pilot naredil napako in namesto, da bi dvignil podvozje, je dvignil zakrilca, kar je povzročilo strmoglavljenje letala.”
Nekaj sekund napačne odločitve? Možno. A za zdaj ni nobene uradne potrditve te hipoteze. Preiskava še poteka.
I'm familiar with the plane crash site because I'm an alumni of #BJMC,
If the plane crash had happened somewhere else nearby, it would have been a lot more casualties reported.
salute 🫡 to CAPTAIN SUMEET SABHARWAL , he prevented a lot more casualities.#AhmedabadPlaneCrash pic.twitter.com/5xK4j5d3I6— Viraj Patel (@medtraveler24) June 14, 2025
Kaj pravijo uradne oblasti?
Po podatkih, ki jih navaja BBC, so preiskovalci v Indiji že zasegli črno skrinjico. In ne samo eno. Letala imajo dve: snemalnik zvoka v kabini (CVR) in snemalnik podatkov o letu (FDR). The Times of India poroča, da so napravi že poslali v Delhi. Analiza bo trajala več dni. Morda tednov.
Če se potrdi, da je šlo za popolno izgubo pogona – bo to odprlo nova vprašanja o vzdrževanju letala. Če pa je razlog napačna poteza v kabini? Potem je drama še toliko hujša. Ker bi pomenilo, da je tragedijo zakrivil trenutek zmede.
Beseda, ki jo slišiš le enkrat – ali pa nikoli
“Mayday”. Ta izraz se sliši skoraj teatralno. Pa ni. Gre za mednarodno kodo v sili. Uvedel jo je že leta 1923 francoski radijski operater Frederick Stanley Mockford. Kadar jo pilot izreče trikrat zapored, pomeni: takojšnja nevarnost – življenja so ogrožena. In Sabharwal jo je izrekel trikrat. Če to ni bilo resno, potem ni resno nič.
Kdo je bil kapitan Sabharwal?
Kot so poročali indijski mediji, med njimi India Today, je šlo za izkušenega pilota. Več kot 20 let v kabini. Brez znanih kršitev, brez disciplinarnih ukrepov. Njegovi kolegi so ga opisovali kot zanesljivega, tihega, a zbranega.

Če je torej rekel “Gremo dol” – je verjetno prej preizkusil vse možnosti.

Ne krivite človeka, ki je že umrl
Človeške napake? Vedno mogoče. A komentarji javnosti jasno kažejo na empatijo. Eden piše: “Zakaj kriviti njega, saj ni bila njegova krivda – on je le pilot, ne tehnik.” Drugi dodaja: “Ne krivite pilota, le Bog ve… tudi on je umrl.”
Nekateri komentatorji gredo še dlje. Tretji pravi: “Om Shanthi, nikogar ne gre kriviti. Njegov čas na zemlji se je končal – Božja volja.”
Statistika je na strani potnikov
Po podatkih Mednarodne organizacije za civilno letalstvo (ICAO) je človeška napaka vzrok za več kot 70 % letalskih nesreč. A še vedno – verjetnost, da boste doživeli nesrečo na letalu, je izjemno nizka. Aviation Safety Network ocenjuje, da pride do manj kot ene nesreče na milijon poletov.

A vsak incident, vsaka tragedija – je tudi lekcija. “Vsaka nesreča je lekcija,” je za Reuters izjavil letalski strokovnjak Ravi Bhargava. “A pomembno je, da jo obravnavamo brez predsodkov, temeljito in strokovno.”
Let, ki se je končal tragično
Kapitan Sumeet Sabharwal je umrl pri opravljanju svoje dolžnosti. Ni mu uspelo rešiti letala – a je poskušal. Do zadnje sekunde. In tisto, kar je pustil za sabo, ni le klic v sili. Je zgodba. Opomin. In morda – nov začetek za večjo previdnost v zraku.
“Ni moči… Ni potiska… Gremo dol…” — besede, ki jih nihče ne želi izreči. In ki jih nihče ne bo pozabil.
Vir: Reuters, BBC, The Times of India, India Today
Pripravil: N. Z.