Zemljevid prikazuje odstotek ljudi, ki so pripravljeni boriti se za svojo državo: Slovenija še posebej zanimiva, Hrvati se nam smejijo
Po družabnih omrežjih je zaokrožil zemljevid, ki prikazuje odstotek ljudi, ki so pripravljeni boriti se za svojo državo. Zanimiv je rezultat Slovenije.
Medtem pa komentar iz sosednje države; ”Paaaa, iskreno, pričakovali smo tudi višji odstotek na Hrvaškem. Ampak če se kdaj odločimo napasti kogarkoli, Slovenija se zdi dober kandidat :D”
A če se vrnemo k malo resnejšim temam. Slovenija je v svoji zgodovini doživela več vojaških konfliktov, med katerimi izstopata osamosvojitvena vojna leta 1991 in dogajanja med drugo svetovno vojno.
Osamosvojitvena vojna (1991)
Po razglasitvi neodvisnosti 25. junija 1991 je Slovenija doživela desetdnevno vojno, znano tudi kot vojna za Slovenijo. Spopadi med Teritorialno obrambo Republike Slovenije in Jugoslovansko ljudsko armado (JLA) so potekali od 27. junija do 7. julija 1991. Slovenske sile so uspešno zavarovale meje, zaustavile premike enot JLA ter blokirale vojašnice. Konflikt se je končal s podpisom Brionske deklaracije, ki je določila umik enot JLA iz Slovenije v treh mesecih.
Druga svetovna vojna (1939–1945)
Med drugo svetovno vojno je bilo slovensko ozemlje razdeljeno med nacistično Nemčijo, fašistično Italijo in Madžarsko. Slovenci so organizirali odporniško gibanje, znano kot Osvobodilna fronta, ki je vodilo partizanski boj proti okupatorjem. V tem obdobju je prišlo tudi do notranjih konfliktov, vključno z državljansko vojno med partizani in protikomunističnimi enotami, kot je bila Slovenska domobranska vojska. Po koncu vojne je Slovenija postala del nove socialistične Jugoslavije.
Poleg teh dveh ključnih obdobij so Slovenci sodelovali tudi v drugih konfliktih, bodisi v okviru večjih državnih tvorb, kot sta Avstro-Ogrska in Kraljevina Jugoslavija, bodisi v manjših lokalnih spopadih. Vendar pa sta osamosvojitvena vojna in dogajanja med drugo svetovno vojno najbolj zaznamovala sodobno slovensko zgodovino.
su; Foto: Google
