Uffizi je najpomembnejši muzej na svetu
Galerija Uffizi je eden najpomembnejših in najbolj obiskanih italijanskih muzejev. Ob tem je Uffizi tudi eden največjih in najbolj znanih muzejev na svetu, ki v svoji zbirki hrani neprecenljiva dela, še posebej iz obdobja italijanske renesanse. Ta ugleden umetniški muzej Galerija Uffizi ali italijansko Galleria degli Uffizi stoji v zgodovinskem središču Firenc, poleg Piazza della Signoria, v Toskani.
Potem, ko so skoraj vsi člani vladajoče hiše Mediči preminuli, so njihove umetniške zbirke podarili meščanom mesta Firence pod znamenitim Patto di famiglia, ki je bila pogodba družinskega dogovora, pod katerim se je pogajala zadnja iz družine Medičejcev, Ana Maria Luisa. Uffizi je eden prvih modernih muzejev na svetu. Galerija je bila po prošnji odprta za obiskovalce, leta 1765 pa je bila uradno odprta za javnost. Šele sto let kasneje je Uffizi uradno postal muzej.
Danes je Uffizi ena najbolj priljubljenih turističnih znamenitosti v Firencah in eden najbolj obiskanih umetniških muzejev na svetu. Uffizi v celoti zaseda prvo in drugo nadstropje velike stavbe, zgrajene med letoma 1560 in 1580, ki jo je zasnoval Giorgio Vasari. Po vsem svetu je znan po izjemnih zbirkah antičnih skulptur in slik, ki segajo od srednjega veka vse do modernega obdobja.
V zbirkah slik iz 14. stoletja in obdobja renesanse so številne mojstrovine. Med njimi so dela umetnikov, kot so Giotto, Simone Martini, Piero della Francesca, Beato Angelico in Filippo Lippi. Posebej izstopajo tudi dela Botticellija, Mantegne, Correggia, Leonarda, Raffaella, Michelangela in Caravaggia. Galerija Uffizi hrani tudi mnoga dragocena dela evropskih slikarjev, predvsem nemških, nizozemskih in flamskih. Poleg tega se ponaša z zbirko starodavnih kipov in doprsnih kipov družine Mediči. Ti kipi krasijo hodnike zgradbe in vključujejo starodavne rimske kopije izgubljenih grških skulptur.
Bogata kiparska zbirka Uffizi vključuje tudi kip cesarice Helene
Zbirka v Galeriji Uffizi vključuje skulpture iz antičnega obdobja pa vse do danes. Kip cesarice Helene je delo, ki ga je po vsej verjetnosti imel kardinal Ippolito d’Este in je morda ena od sedečih ženskih skulptur, ki so jih našli v vili Adriana sredi 16. stoletja. V Firence je prispela konec istega stoletja in po obdobju v vrtovih Boboli, so jo leta 1640 postavili v Uffizi. Majhni dodatki so lahko vidni na nosu cesarice Helene, figurah in prstih ter na nekaterih pramenih las, medtem ko se zdi, da je glava originalna.
Ta tip ženske figure je značilen za pozno antiko in je bil prvotno zaznamovan z umetno pričesko z mavcem. Figura je bila klasificirana kot cesarica Helena, mati Konstantina, ki jo mnogi slavijo kot tisto, ki je našla relikvijo resničnega križa v Jeruzalemu.
Uffizi na svoji spletni strani navaja, da je kip prilagojen iz starejšega dela. To delo naj bi predstavljalo Lucillo, sestro cesarja Commodusa, in je datirano okoli leta 166. Kasneje je kip doletela damnatio memoriae. Gre za rimsko posmrtno kazen, kjer so iz javnega življenja izbrisali vse sledi obsojene osebe.
Florentinski marmor kaže vidno vlogo Helene v času vladanja njenega sina. Uffizi navaja, da je Helena izhajala iz skromnega porekla in je kasneje postala sopotnica cesarja Konstantinusa Chlorusa, kateremu je tudi rodila edinega moškega potomca. Svojo vero je spreobrnila v krščanstvo. Predpostavlja se, da je bila navdih in glavni zagovornik prokrščanske politike njenega sina v letih po bitki pri Milvianskem mostu.
V Galeriji tudi slika kako Judita obglavlja Holoferna
Uffizi ima neverjetno zbirko mojstrovin zahodnega slikarstva od 13. do 20. stoletja. Med njimi je tudi delo baročne umetnice Artemisije, slika Judita obglavlja Holoferna. ”Gospod ga je udaril z roko ženske”. Tako pravi Judita v bibliji, ko opisuje svoje junaško dejanje, ki je ljudstvo Izraela osvobodilo obleganja Nebuchadnezzarjeve vojske. Uffizi ob umetnini ponuja tudi zgodbo, ki pravi, da se je Judita odpravila v tabor gorečega Holoferna, generala sovražne vojske, oblekla se je v svoja najboljša oblačila in mu pod pretvezo izkazala interes, da bi sklenila zavezništvo. Po tem, ko se je Holofern vrnil iz razkošnega banketa, je pijan zaspal v svojem šotoru. Judita je izkoristila priložnost in udarila smrtonosen udarec.
Na tej vplivni sliki, ki je del zbirke skulptur in slik v Galeriji Uffizi, umetnica Artemisija upodablja trenutek, ko Holoferna ubije roka odločne in močne Judite. Po mnenju strokovnjakov, je celoten učinek slike zastrašujoč. Pijano truplo Holoferna, ki leži na postelji, Judita ga drži za lase in na vrat mu prisloni meč. Ob tem se Artemisija ni izognila temu, da bi sliki dodala srhljive podrobnosti o krvi, ki je celo obarvala Juditine prsi.
Slika je bila dokončana v Rimu, kamor se je Artemisija vrnila po sedmih letih, preživetih v Firencah. Tam je znova občudovala dela umetnika Caravaggia. Danes slika predstavlja osebno in profesionalno zgodbo ženske, ki je bila odločna uspeti kot umetnica. To ji je uspelo v času, ko so v umetnosti prevladovali moški.
Prisotnost črnske identitete v zbirkah Uffizi
Galerija Uffizi od leta 2019 sodeluje v florentinski izdaji meseca črnske zgodovine. Florentinski mesec črnske zgodovine se ne osredotoča le na Afroameričane, ampak tudi na skupnosti iz Afrike in njene diaspore v Firencah in celotni Italiji.
Medtem ko je bila izdaja v letu 2019 osredotočena na posameznega umetnika, z monografsko razstavo Tesfaye Urgessa “Nad njimi”, ideja temelji na obnovitvi afriške prisotnosti zahodne kulture v renesančnih in postrenesančnih obdobjih. Navdihuje jo tisto, kar je zdaj preraslo v precej obsežno zbirko akademskih publikacij in razstav na to temo.
Galerija Uffizi je sprejela odločitev, da ljudi povabi k razmisleku o prisotnosti in pomenu črne identitete. Ta razmislek se odvija v središču ene najbolj izjemnih umetniških zbirk na svetu. Potencial digitalne komunikacije je omogočil ustvarjanje potopisa s tehnologijo HyperVision.
Virtualna zbirka “On being present – Biti prisoten” raziskuje afriško prisotnost v svetovno znanih mojstrovinah. Razstavlja dela iz zbirke skulptur in slik Galerije Uffizi ter Palatinske galerije v palači Pitti. Obiskovalcem ponuja izlet, kjer lahko odkrijejo pomene črnske prisotnosti v umetnosti. Zbirka vključuje dela iz obdobja od konca 15. stoletja do začetka 18. stoletja.
Vsa dela, vključena v Uffizi zbirko, so zelo dobro znana in so bila izčrpno preučena z zgodovinskega in umetniškega vidika. Uffizi s tem ponuja hrano za razmislek, kar bo potencialno vodilo do novih, rodovitnih raziskav s področja črnske prisotnosti v umetnosti.
Avtor: Ana Nikolić
