Zanimivosti o porodu, ki jih zagotovo še ne poznate
Porod je izraz polnosti življenja in ljubezni. Človek se rodi iz telesa drugega človeka, gre pa za proces, pri katerem sodelujeta pravzaprav oba – mati in otrok. Vse kulture so skozi zgodovino dale verski ali mitski pomen temu prav posebnemu trenutku, v katerem pa življenje in smrt pogosto sobivata.
Pravzaprav je bila pred 17. stoletjem smrt matere zelo pogost pojav. Nič nenavadnega ni bilo, da so oporoko naredili hkrati s pripravami na porod, saj je veliko žensk umrlo med porodom, mnoge druge pa v poporodnem obdobju. Danes je smrti mater ob porodih na srečo bistveno manj, saj sta medicina in stroka nasploh bistveno napredovali ter izboljšali črno statistiko.
Največje zanimivosti o porodu v starih časih
V klasični Grčiji so verjeli, da porod vodita in ščitita boginji Artemida in Ilitija. Zadolženi sta bili za zaščito matere in otroka. Govorili so, da ko se bliža trenutek rojstva, se z baklo v roki približata postelji, da bi otroka vodili na njegovi poti na svet.
Za Hipokrata, očeta medicine, se je porod zgodil, ko se je dojenček zaradi lakote odločil »zapustiti materinski samostan«. To je naredil tako, da je spustil glavo in se z nogami odločno odrinil oz. potisnil z drugega konca na svet.
V starem Egiptu je bila nosečnost in porod zaupana boginji Mesjenet. Ko je bil otrok rojen, so posteljico ohranili, da bi iz nje izdelali zdravila za različne bolezni. Mati se je morala 14 dni držati stran od vseh, saj so njeno stanje ocenili za nečisto oziroma nečastno.
Soran iz Efeza velja za očeta porodništva. Ta starogrški zdravnik iz 2. stoletja je zbral veliko informacij o nosečnosti in porodu. Nekaterim strokovnjakinjam je zaupal nalogo, da spremljajo porodnico in ji pomagajo pri lajšanju poroda.
Stari in novi običaji
V več indijanskih skupnostih je bilo običajno, da je oče sodeloval pri porodu. Ženska naj bi zgrabila njegove testise in jih stisnila, če bi čutila bolečino. Na ta način je bilo trpljenje razdeljeno med oba starša. Običajno so na stropne tramove obesili vrvi in se zanje držali v čepečem položaju in tako so rodile. Ta običaj je marsikje še zmeraj ohranjen.
Rečeno je, da beseda “carski rez” izvira iz rojstva Julija Cezarja, ki naj bi se rodil prav po tej poti, vendar to ne drži. Takrat je namreč umrlo 100 % žensk, ki niso mogle roditi vaginalno. Vseeno je Cezar razširil legendo, da je njegovi materi uspelo preživeti kljub carskemu rezu, in da je zato božanskega izvora.
Res pa je, da so v Rimu ločili truplo otroka od mame, če je ta med porodom umrla. Včasih jim je uspelo celo rešiti otrokovo življenje, vendar so takšni primeri bili redki. Prvi uspešen carski rez so opravili šele leta 1500, Mehičanka Inés Ramírez pa je edina ženska, ki je sama sebi leta 2000 uspešno opravila carski rez.
Pripravil: NaDlani.si; Foto: Pixabay
