• 13.02C Novo mesto
  • 00:48
  • Pon, 06.07.2020

Kdaj lahko nastopi bolniška?

Bolniška odsotnost je pravica, ki pripada vsakemu posamezniku. Vprašanje pa je koliko si jo vsak zaposleni posameznik tudi dovoli vzeti in koliko je v kakšnem primeru sploh lahko vzame. Že pri navadnem prehladu strokovnjaki priporočajo, da je dobro, da oboleli zaposleni vstane vsaj kakšna dva dni doma, se posveti okrevanju in potem pride zopet v službo. To pa ni dobro zgolj za obolelega, temveč tudi za sodelavce, saj se na tak način okužbe v manjši meri prenašajo tudi na ostale. Prav tako je počitek najboljši za zdravljenje raznih viroz, nahodov, grip in podobnega, ki so bolj razširjene predvsem v zimskem času in v tem primeru je bolniška neizogibna. Bolniška odsotnost ima mnogo različnih razlogov. Najpogostejši od njih so bolezni. Najpogostejše bolezni zaradi katerih se uveljavlja bolniška odsotnost so bolezni dihal, razne infekcije in bolezni mišično skeletnega sistema in prebavil. Pogosto pa je potrebno vzeti bolniško zaradi nege ožjega družinskega člana, posledic darovanja krvi in presaditve organov in tkiva v korist druge osebe.

Bolniška odsotnost je pravica, ki pripada vsakemu posamezniku.

Bolniška odsotnost je pravica, ki pripada vsakemu posamezniku

Ob nastopu bolniške odsotnosti osebni zdravnik ob klicu ali obisku odpre bolniško in od njega se tudi dobilo potrdilo, ki ga je bilo potrebno oddati delodajalcu. Od prihodnjega leta naprej pa bo tovrstni  postopek drugačen in sicer bolj digitaliziran. Fizična oblika bolniškega lista se poslavlja in dokončno se bi naj po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, poslovila v začetku leta 2020. Nov sistem se bo imenoval eBOL, prinesel pa bo manjše administrativne stroške in skrajšal postopke ter prihranil čas in denar še pri marsičem drugem. Včasih pa kakšni zaposleni ne želijo izkoristiti bolniške, saj so v različnih strahovih pred izgubo zaposlitve, slabšega plačila.

Kaj je s prihodkom v času, ko se koristi bolniška odsotnost?

Med največje skrbi ali pa v veliko primerih celo največjo skrb, spada poleg neprijetnosti, ki so povezane z zdravjem, tudi finančna plat bolniške. Po zakonu vam tudi med bolniško odsotnostjo pripada denarno nadomestilo.

Nadomestilo v primeru bolniške odsotnosti prejmete, če ste:

  • V delovnem razmerju,
  • če samostojno opravljate gospodarsko ali poklicno dejavnost,
  • rejnik ali kmet, ki je zavarovan za ta namen,
  • družbenik družbe (d.o.o. ali ustanovitelj zavoda) in je opravljanje te dejavnosti vaš edini poklic,
  • brezposelni, ki mu je bila pravica do finančnega nadomestila priznana še pred 31. majem 2012.
Med največje skrbi ali pa v veliko primerih celo največjo skrb, spada poleg neprijetnosti, ki so povezane z zdravjem.

Med največje skrbi ali pa v veliko primerih celo največjo skrb, spada poleg neprijetnosti, ki so povezane z zdravjem.

Za kritje denarnega nadomestila je v prvih tridesetih dneh dolžan delodajalec, po 30. dnevu naprej pa Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V primeru, da nimate delodajalca in ste samozaposleni, kmetje, vrhunski športniki, šahisti in podobno, pa boste v prvih 30. dneh ostali brez nadomestila, po tridesetih dneh pa ga boste prav tako dobili preko Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Kaj pomeni bolniška odsotnost za delodajalca?

Bolniška odsotnost pa je za delodajalca povsem drugačna zadeva kot za delojemalca. Marsikateremu delodajalcu bolniška predstavlja problem, ki zmoti delovno aktivnost, saj je v večini primerov povsem nepričakovana in vpliva tako na delovni proces kot posledično tudi na denarne tokove, ki se lahko zmanjšajo. Med najpogostejše bolniške odsotnosti spadajo bolezen in nega. Nadomestilo za prvo znaša 80% osnove preteklih treh mesecev in jo je vključno do 30. delovnega dne dolžan plačati delodajalec, nato pa se lahko uveljavlja t.i. refundacija. Nadomestilo za nego je prav tako plačano v 80%, vendar pa se izkazuje na osnovni iz preteklega koledarskega leta. Tudi nadomestilo zanj plača najemodajalec, vendar pa že od prvega dne zanj uveljavlja refundacijo. Refundacija pomeni povrnjen strošek za zaposlenega, ki je odsoten zaradi zdravstvenih razlogov. Uveljavi se na predpisanih obrazcih, ki jih je predpisal Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V primeru, da je vzrok bolniške odsotnosti nastal pri samem delu, to pomeni bolniško zaradi poklicne bolezni oziroma poklicno bolniško. V teh dveh primerih je delodajalčeva obveznost, da plača nadomestilo v višini 100% osnove preteklih treh mesecev. Šele v nadaljevanju bolniške lahko zahteva refundacijo. Odsotnost zaposlenega pa za delodajalca pomeni tudi to, da rabi v času bolniške zaposlenega nadomestiti. Med drugim je to tudi razlog, da se veliko delodajalcev odloči za nadzor odsotnega zaposlenega, sploh kadar pride do suma, da zaposleni ne upošteva bolniške odsotnosti zgolj za ozdravitev temveč opravlja kakšno pridobitno dejavnost, odpotuje v kakšen drug kraj izven kraja bivanja in podobno.

Če je zaposleni odsoten več kot 30 dni o njegovem podaljšanju bolniške odloča komisija.

Če je zaposleni odsoten več kot 30 dni o njegovem podaljšanju bolniške odloča komisija.

Katere informacije je v času bolniške potrebno posredovati delodajalcu?

Vsak mesec potrebuje delojemalec v času bolniške svojemu delodajalcu posredovati bolniški list oziroma obrazec. Obrazec BOL – potrdilo o upravičeni odsotnosti od dela, ki ga podpiše osebni zdravnik. Če je zaposleni odsoten več kot 30 dni o njegovem podaljšanju bolniške odloča komisija, ki jo imenuje Zavod za zdravstveno varstvo Slovenije. Komisija izda odločno v kateri je naveden razlog za odsotnost zaposlenega in datum izteka nadomestila ter tudi pravila gibanja zaposlenega v času, ko je odsoten z delovnega mesta. V vsakem primeru drži, da je boljša je preventiva kot kurativa in če bi to upoštevali, bi verjetno prihajalo do manjšega števila bolniške s tem pa morda tudi do večjega zadovoljstva na obeh dveh straneh, tako na delojemalčevi kot tudi na strani delodajalcev.

Avtor: M.S.

 Vir slik: Pixabay