Tako dolgotrajno pomanjkanje spanja vpliva na vaše možgane
Dolgotrajna obdobja brez spanja in kronično pomanjkanje spanja škodijo ne samo našemu telesu, ampak tudi umu. Spanje je ključno za razvoj, dobro počutje in delovanje možganov, čeprav je včasih veljalo za pasivni proces v telesu. Kakovost in trajanje spanja močno vplivata na ključne možganske funkcije, vključno s shranjevanjem spomina, vzdrževanjem pozornosti in budnosti, učenjem novih stvari, stabilnostjo razpoloženja, zmožnostjo normalne komunikacije, reševanjem problemov in še bi lahko naštevali. Kaj se zgodi z zdravjem možganov in duševnimi sposobnostmi, če ne spite dovolj?
Koliko spanja potrebujete za optimalno zdravje možganov?
Čeprav se zdi na prvi pogled preprosto vprašanje, odgovor ni povsem enostaven. Človeški možgani se med seboj razlikujejo, zato optimalna količina spanja ni enaka za vse. V splošnem so znanstveniki ugotovili, da večina odraslih potrebuje približno 8 ali 9 ur spanja, da lahko čez dan funkcionirajo normalno in se počutijo dobro. Nekateri lahko potrebujejo več spanja, drugi manj. Znak, da je vaš spanec kakovosten, je zagotovo to, da se zjutraj običajno zbujate spočiti. Naši možgani potrebujejo približno od štiri do šest popolnih ciklov spanja ponoči, da se zbujamo spočiti.
Kaj se zgodi z vašimi možgani, če ne spite dovolj?
Počasnejši odzivni čas
Se zbujate občutno zmedeni in počasni, nezmožni hitro odgovoriti na vprašanja ali se hitro odzvati na dogajanje okoli vas? Pomanjkanje spanja na kratki rok je povezano s slabšim odzivnim časom in obdelavo informacij. Ne samo, da lahko zmanjša vašo zavest, ampak lahko tudi škoduje drugim okoli vas. Zahtevne kognitivne funkcije, na primer vožnja, je lahko tudi zelo nevarna, če vam primankuje časa.
Motnje kratkoročnega spomina
Obstaja močna povezava med spanjem in vplivom na kakovost spomina. Spanje je ključno za izboljšanje oziroma ohranjanje dobrega spomina in nam omogoča, da nekatere spomine tudi obnavljamo. Vendar pa lahko ta proces brez zadostnega spanja moti nastajanje, hranjenje in obnavljanje spominov.
Povečan apetit in hrepenenje po hrani
Potem, ko ste ure premetavali v postelji, končno vstanete in se odpravite naravnost v kuhinjo. Kaj si poiščete? Najverjetneje ogljikove hidrate in sladkor, saj je eden od pogostih posledic pomanjkanja spanja povečan občutek lakote in to kar za 24 odstotkov. Ogljikovi hidrati niso hranljivi, kot so beljakovine in vlaknine, zato se boste zapletli v začaran krog nenehnega hrepenenja po hrani.
Težave pri sprejemanju odločitev
Zmožnost hitrega sprejemanja odločitev je včasih ključna za uspeh. Tudi, če nimate dela, ki bi zahteval odločanje v življenjsko pomembnih situacijah, slab spanec negativno vpliva že na povsem preproste vsakodnevne odločitve. Možgani namreč drugače obdelujejo informacije, ko ne spimo dovolj.
Težave pri uravnavanju čustev
Morda običajno niste hitro razdražljivi do partnerja in prijateljev, sedaj pa ste kar naenkrat nenehno napeti in vzkipljivi. Pomanjkanje spanja namreč močno vpliva tudi na našo sposobnost uravnavanja čustev. Ko niste dovolj spočiti, so možgani bolj odzivni na negativne dražljaje, zato lahko stresni dejavniki in izzivi, s katerimi se sicer spopadate mirno in premišljeno, takrat povzročajo prekomerno reakcijo.
Pripravil: NaDlani.si; Foto: Pexels
