Materina dušica je zdravilna zel, ki izvira iz Sredozemlja in v sebi skriva mnogo zdravilnih učinkov. Iz materine dušice lahko tudi doma pripravimo zdravilne učinkovine kot so čaj, sirup in celo vodna kopel. Materina dušica tako ponuja veliko možnosti, obenem pa izboljšuje zdravstvena stanja. Kaj ustvariti iz materine dušice in pri čem nam bo ta pomagala? Več o rastlinah smo že pisali tukaj.

Materina dušica izvira iz Sredozemlja

Materina dušica spada v deblo kritosemenk (magniolophyta), razred dvokaličnic (magnoliopsida), red ustnatičevcev (Lamiales) in v družino ustnatic (Lamiaceae). Rod materine dušice pa je timijan. V svetu botanike materina dušica velja za polgrm. V višino zraste med 10 in 50 centimetrov visoko, njena stebelca pa ležeča ali pokončna, okrogla ali štirirobna ter vedno nekoliko olesenela in odlakana.

Listi materine dišice so različnih oblik in velikost, rastlina pa obožuje sončne in suhe prostore. Najdemo jo v Sredozemlju od koder tudi izvira, najpogosteje ob nasipih, nabrežinah in ob suhih gozdovih. Kar pa se tiče cvetov materina dušice so ti škrlatne barve, združeni pa so v kroglasta ali podolgovata socvetja.

Najpogostejša je vrtna materina dušica, ki ji rečemo tudi vrtni timijan. Poleg tega imena lahko v Sloveniji najdemo tudi enega izmed drugih . Babja dušica, mačešica, prprišč, popovec, materinka, materin dušek, duša, dušje in prežilka. Gre za dišeč polgrm, ki zraste do pol metra velikosti. Njegovi poganjski so dlakavo, prav tako tudi listi. Čeprav materina dušica izvira iz Sredozemlja, jo danes proizvajajo tudi v vzhodni Evropi. Afriki, Združenih državah Amerike, Izraelu, Indiji in Turčiji.

Materino dušico nabiramo od maja do septembra, ko cveti, nabiramo pa vršičke poganjkov. Poleg njih so uporabni tudi cvetovi, odvisno od vrste pa tudi stebelca.

Sestava materine dušice

Glavni adut materine dušice je eterično olje, kjer je glavna sestavina timol. Ta predstavlja 70 odstotkov, poleg njega pa so prisotni še karvakrol, cinepol, geraniol, linalool in borneol. Sama sestava zeli pa bo vedno odvisna od podnebja, kjer ta raste in časa nabiranja. Je v materini dušici še kaj drugega? Vsekakor, drugače ne bi veljala za tako zdravilno. V njej najdemo tudi vitamin B1, saponine, smole, pentozan in številne kisline – oleanolna, ursolna, kavna, rožmarinska in klorogenska.

Materina dušica je zdravilna zel

Materino dušico že več stoletij in tisočletij uporabljamo pri vnetjih dihal in lajšanju bolečin. Za kaj vse uporabljamo vrtni timijan in kakšni so njegovi učinki?

• Pomirjanje kašlja in pomoč pri izkašljevanju
• Blaženje krčev
• Razkuževanje izločal in preprečevanje nastajanja vetrov
• Topljenje sluzi v pljučih
• Zmanjševanje vnetij v grlu in bolečine v mišicah
• Zdravljenje kožnih bolezni in aken
• Pomoč pri utrujenosti, depresiji, glavobolu, trebušnih težavah, anksioznosti
• Izločanje vode iz telesa

Ker gre za eno najstarejših zdravilnih zeli, bi verjeli, da je prešla že mnogo zdravilnih oblik. A zgodba je popolnoma drugačna, saj je materina dušica v zdravilne namene že dolgo uporabljena na isti način. V domači rabi je najpogostejši čaj, ki ga lahko pijemo in inhaliramo. Nekoliko drugače je v medicini, a lahko brez težav tudi doma pripravimo veliko pripravkov z materino dušico.

Materina dušica v medicinskem svetu

Glavna sestavina materine dušice je eterično olje timol, ki deluje antiseptično in zavira rast bakterij v naših dihalih ter sečnih in prebavnih organih. Zelo učinkovita je pri kašlju in prehladu, saj utekočinja sluz v dihalih in pospešuje izkašljevanje. Uporablja se tudi pri vnetju glasilk, grla, ustne sluznice in slabem zadahu. Obenem je tudi diuretik, ker spodbuja izločanje urina, hkrati pa razkužuje sečne poti.

Vse pogosteje je uporabljena tudi v kozmetiki kot sestavni del krem in drugih pripravkov. Namenjena je vtiranju v kožo ob bolečinah, zelo priljubljen pa je tudi kot samo eterično olje.

Sirup iz materine dušice

Za pripravo sirupa iz materine dušice, ki bo polepšal vroče poletne dneve, potrebujete:

2 dl vode

200 g sladkorja

5-8 vejic materine dušice

V lonec stresemo 200 gramov sladkorja in ga prelijemo z vodo. Premešamo in segrevamo na nižji temperaturi med stalnim mešanjem. Pred vretjem vode in sladkorja dodamo vejice materine dušice. To lahko pred tem splaknemo z vodo. Temperaturo lahko zdaj povišamo in mešamo med vrenjem našega sirupa. Tako naj ostane še tri minute, ko se bo tekočina zgostila. Odstavimo z ognja in počakamo, da se ohladi. Prelijemo ga v steklenico in postavimo na hladno ali kar v hladilnik.

Čaj iz materine dušice

Priprava čaja materine dušice lahko poteka na dva načina. Prvi je priprava kupljenega naravnega čaja materine dušice, ki ga pripravimo na popolnoma enak način kot vse preostale čaje. Eno čajno žličko materine dušice prelijemo s 150 mililitri vrele vode. Tako naj stoji približno deset minut, po tem ga odcedimo. Dnevno popijemo tri do štiri skodelice sveže pripravljenega čaja. Lahko ga uporabljamo pri vnetju ustne sluznice ter slabem zadahu, kjer ga uživamo preko grgranja.

Vodna kopel iz materine dušice

Vpliv materine dušice je lahko dosežen tudi preko vodne kopeli, ki si jo lahko pripravimo za celo telo ali pa samo za stopala. Ker učinkuje tudi proti glivicam na nogi, je taka kopel še kako dobrodošla. Kopel pripravimo s poparkom. 100 gramov zdravilnega čaja, ki ga je možno kupiti v lekarnah, prelijemo z litrom vrele vode. Tako pustimo stati vsaj 10 in največ 15 minut. Precedimo in dodamo vodni kopeli.

Olje iz materine dušice

Za masiranje obolelih delov in podobno rabo lahko naredimo tudi olje iz materine dušice, ki je enako preprosto. Vsekakor ga je možno kupiti v lekarnah, kjer je na voljo kot eterično oljo, a ni ga čez domače pripravke. Vse, kar boste potrebovali za olje iz materine dušice, sta oljčno olje in materina dušica. Obe stvari združimo v steklenici in pustimo stati nekaj dni. Takrat lahko materino dušico precedimo ali pa pustimo.

Pazljivo pri otrocih in nosečnicah

Nosečnice naj se pred uporabo materine dušice posvetujejo z osebnim zdravnikom, ki bo poznal točen primer in znal pravilno svetovati. Podobno je pri otrocih, ki so starejši od enega leta. Ti lahko pijejo čaj materine dušice tako kot odrasli, a v manjših količinah. Otroci mlajši od enega leta pa naj pijejo blažji čaj, ki je vsaj polovična različica odraslega. Vseeno se glede tega posvetujte z zdravnikom.

Avtor: Žiga Kastelic, FOTO: pixabay.com

Materina-dusica-je-poznana-pod-mnogimi-imeni-853×640

Vcasih-je-materino-dusico-tezko-prepoznati-saj-ima-veliko-razlicnih-vrst-1024×682-1

Materina-dusica-je-lahko-caj-sirup-vodna-kopel-ali-kaj-drugega-1024×768-1

Toyota Yaris Cross je prejemnik nagrade Slovenski avto leta 2022. Kompaktni terenec je navdušil strokovnjake in kupce v Sloveniji ter po svetu. Svojo svetovno premiero je doživel že pred dvema letoma, lani v Evropi in tik za tem tudi pri nas. Razvit, zasnovan in oblikovan je bil za evropske trge, kjer se je opazil velik poskok prodaje športnih terencev segmenta B. Kaj prinaša japonsko vozilo in kakšna je cena Toyote Yaris Cross? Več o Toyoti smo že pisali tukaj.

Toyota Yaris Cross je športni terenec za evropski trg

Japonski proizvajalec je zasnoval avtentičnega športnega terenca, ki je bil ustvarjen za evropski trg. Vse več evropskih kupcev posega po križancih in terencih te ali one oblike. Toyota Yaris Cross v dolžino meri 4.18 metra, v širino 1-76 metra in 1.56 metra v višino. Medosna razdalja je enaka kombi limuzini Yaris in tako znaša 2.56 metra, športni terenec pa je od omenjene limuzine v vseh primerih večji.

• Dolžina – 4160 mm
• Širina – 1765 mm
• Višina – 1560 mm
• Medosna razdalja – 2560 mm
• Zadnji previs – 760 mm
• Sprednji previs – 860 mm
• Prednji kolotek – 1530 mm
• Zadnji kolotek – 1529 mm

Na voljo je samo petsedežna različica z notranjo dolžino 1.84 metra, višino 1.20 metra in širino 1.43 metra. Teža vozila znaša 1690 kilogramov. Približno enajst sekund bo potreboval do hitrosti 100 kilometrov na uro, njegova končna oziroma največja hitrost pa znaša 170 kilometrov na uro.

Štiri različice motorjev Toyote Yaris Cross v Sloveniji

Ponudba slovenskih modelov ima na voljo štiri različice motorjev – dva bencinska in dva hibridna. 6-stopenjski ročni menjalnik in samodejni menjalnik z bencinskim motorjem 1,5 VVT-iW ter dvakratni samodejni menjalnik s hibridno bencinskim 1,5 VVT-i hibrid motorjem, ki ponuja tidi štirkolesni pogon. Ob nakupu je na voljo tudi šest paketov opreme, ki jih je Toyota vmestila v različne razrede – Adventure, Elegant, Luna, Premiere, Sol in Sport.

Toyota Yaris Cross je tudi edini športni terenec, ki združuje hibridni pogonski sklop s štirikolesnim pogonom. Kot pravijo sami, naj bi šlo za neustavljivo kombinacijo, ki skrbi za oprijem in nadzor tudi na najbolj zahtevnih podlagah. Do 100 kilometrov na uro bo pospešil v nekaj več kot enajstih sekundah, a bistvo ni v hitrosti ampak udobju in prostornini. Krasi ga najmanjša poraba goriva v svojem razredu in pri emisijah. Poraba goriva pri hibridnemu modelu Toyote Yaris Cross znaša 4,4-5,0 litrov na 100 kilometrov (sprednji pogon) ali 4,7-5,1 litrov na 100 kilometrov (AWD-i). Kar se toče emisij te znašajo manj kot 110 gramov CO2 na kilometer.

Modernost Toyote Yaris Cross za novo desetletje

Multimedijski sistem Toyota Smart Connect skupaj z 9-palčnim visoko resolucijskim zaslonom na dotik omogoča upravljanje navigacije. Poleg tega omogoča tudi brezžično povezavo s pametnim telefonom in aplikacijama Apple CarPlay in Android Auto. Prav tako je Yaris Cross opremljen z varnostnimi sistemi Toyota Safety Sense in asistenčnimi sistemi. Sistem za zaznavanje trka, preprečevanje trka, prilagodljivi tempomat, sistem prilagodljivega tempomata in drugi sistemi. Na voljo je tudi storitev Remote Control s katero je možno na daljavo nastavljati temperaturo avtomobila, odklepati in zaklepati vrata, vklapljati luči in podobno. To je možno upravljati prek aplikacije MyT, ki jo naložite na vaš mobilni telefon.

Cena Toyote Yaris Cross v Sloveniji: Bencin in hibridni pogon

Bencinski Yaris Cross 1.5 VVT-iE s 125 konjskimi močmi (model Luna) se začne pri 17,300 evrih. Model Sol se začne pri 19,300 evrih. Model Sport se začne pri 20,750 evrih. Model Elegant pa pri 23,250 evrih. Dodatna oprema je prav tako na voljo za doplačila.

Hibridni Yaris Cross 1.5 VVT-i hibrid s 116 konjskimi močmi se prične pri 21,300 evrih (model Luna). Model Sol se začne pri 22,900 evrih. Model Sport se začne pri 24,400 evrih. Model Elegant 27,100 evrih. Model Adventure se začne pri 27,450 evrih. Model Premiere se začne pri 30,350 evrih. Dodatna oprema je prav tako na voljo za doplačila.

Na spletni strani Toyote je Yaris Cross na voljo že od 99 evrov na mesec, hibridni Yaris Cross pa že od 119 evrov na mesec. Za podrobnosti preverite ponudbo ali pa se pozanimajte pri lokalnemu ponudniku.

Toyota Yaris Cross je Slovenski avto leta 2022

Toyota Yaris Cross je po glasovanju avtomobilskih redakcij devetih sodelujočih medijev – Avtomagazina, Dela s Slovenskimi novicami, Dnevnika z Nedeljskim, Evo Magazina, Komotar Minute, Motorevije AMZS, Siol.net, Vala 202 z Avtomobilnostjo in Večera – zmagala s prednostjo 15 točk pred Renaultovim hibridnim križancem Meganom Conquestom. Tretje mesto je prav tako prvič v zgodovini izbora osvojil električni avtomobil – Škoda Enyaq.

Četrto mesto je pripadlo Oplovi Mokki, na peto mesto pa so avtomobilski novinarji postavili še drugi električni avtomobili med peterico finalistov – Volkswagnov ID.4,« so zapisali ob podelitvi nagrade Slovenski avto leta 2022 in dodali: »Z glasovanjem sodelujočih uredništev Toyoti yaris cross je kar šest podelilo največje število točk v finalnem glasovanju, šest točk pa je yaris cross v finale prinesel že z zmago v glasovanju bralcev, gledalcev in poslušalcev, ki so oddali 22.829 glasov.

Toyota je šele druga japonska avtomobilska znamka, ki se v 30-letni zgodovini izbora za Slovenski avto leta lahko pohvali s tem laskavim naslovom; pred toyoto yarisom crossom sta naslov Slovenski avto leta dobila le dva japonska avtomobila, oba znamke Mazda: leta 2003 mazda 6, leta 2004 pa mazda 3.«

Brez dvoma si novi Toyota Yaris Cross ta naziv zasluži, saj je združil vse tisto, kar bi voznik zahteval od športnega terenca, Obdržal je kompaktnost in podobo SUV vozil ter temu pridružil modernost in tehnologijo. Sama nagrada Slovenski avto leta 2022 bo vozilu vsekakor pomagala pri promociji in prodaji v tekočem letu in tistih, ki prihajajo.

Toyota se sooča s padcem dobička

V zadnjem četrtletju leta 2021 je Toyota zabeležila kar 21-odstotni padec dobička, kar je posledica pomanjkanja polprevodnikov in reduciranja prodaje ter proizvodnje podjetja. Proizvodnjo so zmanjšali za 500 tisoč primerkov na 8,5 milijonov, saj niso bili prepričani kako bo videti trg ob koronavirusni pandemiji. Zabeležili so 5,98 milijard evrov dobička.

Avtor: Žiga Kastelic, FOTO: toyota.com

Toyota-Yaris-Cross-bo-v-letu-2022-brez-dvoma-eden-najbolj-prodajanih-avtomobilov-v-Sloveniji-in-Evropi-1024×576-1

Notranjost-Toyote-Yaris-Cross-je-prilagojena-udobju-varnosti-in-enostavni-uporabi-za-voznika-in-sopotnike-1024×570-1

Toyota-Yaris-Cross-je-moderen-sportni-terenc-ki-zdruzi-tudi-hibridni-pogonski-sklop-s-stirikolesnim-pogonom-1024×575-1

Toyota-Yaris-Cross-je-slovenski-avto-leta-2022-1024×566

Liposukcijska dieta je zadnja v veji shujševalnih diet, ki naj bi nadomestila klasične diete. Gre za klinično preizkušeno in odobreno metodo hujšanja, ki obljublja hitro in zdravo izgubo odvečnih kilogramov. Naj vas ime liposukcijska dieta ne odvrne od branja, saj ne vključuje liposukcije. V svoji osnovi gre za hitro in uspešno hujšanje preko topljenja maščobnih oblog. Kaj točno je liposukcijska dieta? Več o dietah smo že pisali tukaj.

Kako deluje liposukcijsko prehranjevanje?

Liposukcijska prehrana (Neinvazivna liposukcija) je dietoterapija za hujšanje s pomočjo aminokislin in rastlinskih vlaken v okviru nizkokalorične sredozemske prehrane. Temelji na mehanizmu aktivacije maščobnih zalog in njihovi presnovi v energijo skozi štirinajstdnevni protokol, v katerem lahko izgubite 7 do 10 % začetne telesne mase. Čez dan jemljete aminokisline in rastlinska vlakna v obliki okusne raztopine, glavni obrok pa je večerja, sestavljena iz zelenjave in mesa. Posebno vlogo imajo rastlinska vlakna konjac glukomannan, ki zaradi vsrkavane velike količine tekočine v želodcu nabreknejo, ga tako napolnijo in nam dajo občutek sitosti. Zaradi česar ga je EFSA (Evropska agencija za varno hrano) odobrila kot pomožno sredstvo za hujšanje.

Kaj obljublja liposukcija dieta kot farmakološka metoda?

Hiter pogled na spletno stran lipodiet.eu nam pokaže dve 14-dnevni fazi s predvidenim rezultatom. Kako potekajo izzivi oziroma hujšanje v dvotedenskih fazah?

Prva 14-dnevna faza: nizkokalorična dieta s pomožnimi sredstvi za hujšanje. Predviden rezultat: zmanjšanje telesne mase za 7 do 10 % z znatnim zmanjšanjem obsega. Doseženi naj bi bili naslednji cilji: Zmanjšana je želja po hrani, ne opazi se padca energije, dieta pa ne zahteva telesne dejavnosti in je popolnoma varna za zdravje.

Druga 14-dnevna faza s sredozemsko prehrano (standard WHO). Pričakovan rezultat: utrjevanje teže ob možni izgubi 1 do 3 kilogramov. Prednosti te faze so: Uporaba naravne hrane namesto industrijske, zmanjšan vnos sladkorja in škroba, optimalen vnos kakovostnih beljakovin in optimalen vnos zdravih maščob.

Če nekoliko poenostavimo, je liposukcijska dieta razdeljena na 14.dnevne faze. Prva 14-dnevna faza temelji na nizkokalorični dieti s pomožnimi sredstvi, a ne odvzema energije in ne zahteva telesne aktivnosti. Glavni obrok je večerja, čez dan pa telo oskrbujemo z aminokislinami ter rastlinskimi vlakni v obliki raztopine. Druga 14-dnevna faza pa je osredotočena na sredozemsko prehrano in je namenjena vzdrževanju teže. Liposukcijska dieta je tu usmerjena v oblikovanje telesa, spremembo prehranjevalnih navad in izboljšanje zdravja lastnega telesa.

Kaj se uživa med liposukcijsko dieto?

Med dietoterapijo se uživa predvsem štiri glavne skupine hranil. Zelena vrtna zelenjava z manj škroba med katere spadajo predvsem zelena solata, kumare, brokoli, zelje, blitva, cvetača in jajčevci. Teh naj bi se užilo približno 600 gramov na dan. Sledijo kakovostne mesne, ribje in perutninske beljakovine med katere spadajo predvsem govedina, piščanec, puran, morski sadeži ter ribe. Užilo naj bi se jih približno 200 gramov na dan.

Tretja skupina so aminokisline in rastlinska vlakna glukomannan, ki smo jih že omenili. Gre za posebno beljakovinsko formulo z rastlinskimi vlakni, ki velja za pomožno sredstvo za izgubljanje teže. Jemljejo se med dvakrat do trikrat na dan. Zadnja skupina pa so naravne živalske in rastlinske maščobe med katere spadajo predvsem oljčno olje, maslo, avokado in živalska mast. Užije naj se 11 gramov linolne kisline in 1,4 gram linolenske kisline na dan.

Kaj pravi avtor liposukcijske metode?

Liposukcijsko dieto oziroma metodo hujšanja je ustvaril Kenan Mandra. V svetu je postala znana predvsem zaradi svetovnih zvezdnic, ki so jo začeli uporabljati in omenjati v javnosti. Med drugimi so to filmski zvezdnici Jennifer Aniston in Monica Belluci ter lokalni zvezdniški pevci Halid Beščlić, Neda Ukraden in drugi. »Skrivnost je v sposobnosti telesa, da uporablja različne vire energije, tudi lastne maščobe. Liposukcijska dieta ustvarja le naravne pogoje za to, zato celoten proces poteka na naraven in zdrav način, kot si telo želi.

Najpomembnejša stvar je v tem, da je telo preskrbljeno z vsem, kar v resnici potrebuje in ni nevarnosti za zdravje. Človek je brez hrane lahko več tednov, mi pa vsak dan zaužijemo prevelike količine nutritivno slabe hrane in prazne kalorije. Pred tisoči leti so ljudje jedli povsem drugače. Zadnjih 40 let smo naglo spremenili življenjski slog in posledice so pandemija debelosti in kroničnih nenalezljivih bolezni. Ideja

Liposukcijske diete je omogočiti telesu, da si opomore od tega, torej koristi niso le izguba teže, temveč tudi izboljšanje številnih zdravstvenih parametrov,« je povedal avtor metode Kenan Mandra in dodal: »Želimo ostati profesionalni in etični, zlasti ko gre za tovrstna občutljiva vprašanja. Naše stranke so pogosto visoke politične osebnosti različnih usmeritev s celotnega območja.

Z našo pomočjo so hujšali ministri, premierji in drugi visoki funkcionarji. A tega nikakor ne želimo zlorabiti v marketinške namene, prav tako pa se tudi nočemo povezovati s politično elito. Spoštujem željo po diskretnosti vsakega posameznika, in to ne glede na to, iz katerega družbenega sloja prihaja. Moj edini cilj je, da bi bila za vsakogar od njih liposukcijska prehrana zadnja dieta v njihovem dolgem in srečnem življenju.«

Liposukcijska dieta potrebuje pomožna sredstva za svoje delovanje

Medtem, ko so druge diete narejene in ustvarjene v stilu zmanjševanja nekaterih hranilnih skupin in v njih ni možno najti »pomočnikov« in pomožnih sredstev, temu ni tako v liposukcijski dieti. Vsekakor je vredno povedati, da je liposukcijska dieta priznana in odobrena s strani EFSA – Evropske agencije za varno hrano. Pomožna sredstva, ki jih omenjamo, so prehranska dopolnila za pravilno in pristno izvajanje te diete. Slednje je možno kupiti tudi v trgovinah po Sloveniji, obljubljajo pa se rezultati v le dveh dneh.

Ali liposukcijska dieta deluje?

Verjetno je tudi pri tej dieti veliko odvisno od vsakega posameznika. Liposukcijska dieta je v svoji osnovi taka kot vse ostale diete, četudi si želi to prikriti z željo po neinvazivnosti ter hkratni obljubi pomožnih sredstev. Cena pomožnih sredstev za en teden liposukcijske diete, ki vključuje aminokisline, beljakovine, glukomanan, vitamine in minerale, je približno 100 evrov. Cena paketa praškov in kapsul se lahko glede na ponudbo razlikuje, a hitro postane jasno, da je potrebno sestaviti tudi prehranski načrt. Ali deluje? Najverjetneje ja, ampak v teoriji deluje prav vsaka dieta, če se je skrbno držimo.

Avtor: Žiga Kastelic, FOTO: pixabay.com

Liposukcijska-dieta-je-vse-bolj-priljubljen-nacin-hujsanja-ki-obljublja-izgubo-tezo-v-dveh-tednih-1024×773-1

Ali-liposukcijska-dieta-dejansko-deluje-ali-gre-le-za-prazne-obljube-1024×682-1

Liposukcijska-dieta-je-prepricala-ze-veliko-svetovnih-zvezdnikov-in-zvezdnic-tudi-z-Balkana-958×640

Ragu je v italijanski in svetovni kulinariki poznan kot mesna omaka, ki jo najpogosteje dodajamo kar testeninam. Pripravili smo tri recepte, ki bodo navdušili vsakega kulinarika kakršne koli ravni znanja in okusa. Ragu recepti za ljubitelje govejega mesa, mešanega mletega mesa, ribe in ragu za vegane. Da bo priprava raguja še lažja, smo pripravili tudi nekaj osnovnih informacij o italijanski jedi, ki jo bo posvojila vaša kuhinja. Več receptov za omake, lahko najdete tukaj.

Recept za klasični ragu z govejim mesom

Sestavine za 2 osebi:

čebula

steblo zelene

500 g govejega mesa v kosih

1 korenje

1,5 žlice olivnega olja

1 žlica paradižnikovega koncentrata

150 g pasiranih paradižnikov

strok česna

125 ml vina

1 lovorjev list

Začimbe (sol, poper, rožmarin, peteršilj, dimljena paprika)

Priprava klasičnega raguja

Meso za ragu naj bo nekoliko cenejše in s kostjo, a je tudi to izbira vsakega posameznika. Rebra, bočnik in podobno meso operemo in popivnamo s papirnatimi brisačkami. Začinimo s soljo in poprom, kar storimo po želji. Očistimo in operemo korenje in peteršilj ter narežemo na poljubno majhne koščke. Olupimo in sesekljamo še čebulo in strok česna.

V velikem loncu segrejemo olje in vanj dodamo kose mesa. Mešamo ga dokler se ne obarva lepo in ga poberemo iz lonca ter odložimo na krožnik. V lonec zdaj stresemo čebulo, peteršilj in korenje ter dodamo še kanček olivnega olja. Pražimo približno deset minut in dodamo česen in paradižnikov koncentrat ter pražimo dve minuti z nenehnim mešanjem. Prilijemo 125 mililitrov rdečega vina ter dobro premešamo vse, kar imamo v loncu ter čakamo, da alkohol povre.

V lonec dodamo še pasirane paradižnike, rožmarin in lovorjev list. Iz krožnika damo kose mesa nazaj v lonec ter prilijemo toliko vode (lahko tudi jušna osnova), da pokrijemo vse sestavine. Lonec pokrijemo s pokrovom in znižamo temperaturo na rahlo vretje. Kuhamo dve do tri ure oziroma toliko časa, se meso omehča. Vmes večkrat premešamo in začinimo po svojih željah in če je to potrebno. Omako v zadnji uri kuhanja zgostimo tako, da odstranimo pokrov in kuhamo.

Zmehčano meso ponovno vzamemo iz lonca ter spravimo na krožnik. Najdemo rožmarin (če je bila vejica) in lovor ter zmiksamo omako s pomočjo paličnega mešalnika. To je korak, ki ga lahko brez težav tudi izpustimo in se lotimo le naslednjega. Kose mesa narežemo na poljubne manjše koščke, odstranimo kosti in ga lahko celo natrgamo. Dodamo nazaj v lonec in ragu je pripravljen.

Ragu bolognese – tradicionalen recept za bolonjsko omako

Sestavine za dve osebi:

300 g mešanega mletega mesa

čebula

strok česna

steblo zelene

100 g pancete ali pršuta

100 ml vina

2 dl paradižnikove mezge

2 korenja

Priprava raguja bolognese:

Olje zlijemo v ponev ali lonec in ga segrejemo. Narezano korenje, zeleno, čebulo in suho meso popražimo za dve minuti in dodamo mleto mešano meso. Pustimo, da spusti tekočine in se rahlo obarva sivo. Takrat zalijemo z vinom in počakamo, da alkohol povre med mešanjem. Dodamo paradižnikovo mezgo in na nizkem ognju kuhamo vsaj dve uri. Občasno premešamo, predvsem pri dnu. Čisto na koncu posolimo, popopramo, a pazimo, ker je omaka že slana zaradi suhega mesa.

To je originalen recept za bolonjsko omako oziroma ragu de bolognese, ki se uporablja v Italiji in velja za pristno omako o kateri govorimo. Vsekakor je to omaka, ki jo lahko nekoliko prilagajamo po svojih željah, a se z vsakim dodatkom oddaljujemo od originalnega recepta.

Ribji ragu za ljubitelje morja

Sestavine za dve osebi:

400 g ribjih filejev

limonin sok

25 g slanine

1 čebula

2 korenja

paradižnikova mezga

1 žlica olivnega olja

Začimbe (sol, poper, sladka rdeča paprika)

Priprava ribjega raguja:

Ribje fileje, ki so lahko od različnih rib, operemo in osušimo. Narežemo jih na kocke, pokapamo z limoninim sokom in posolimo. Narežemo tudi slanino in namreč na poljubno majhne koščke. Sesekljamo tudi čebulo in narežemo korenje. V loncu ali ponvi segrejemo olje in vanj postavimo slanino. Pražimo jo toliko časa, da izpusti večji del maščobe, nato pa dodamo čebulo. Pražim jo dokler ne porumeni in dodamo korenje, ribje meso ter paradižnikovo mezgo. Vse skupaj začinimo in prelijemo z nekaj vode. Kuhamo do vrenja in občasno premešamo nato znižamo ogenj. Kuhamo malo manj kot pol ure in ribji ragu je pripravljen.

Ragu: Ali ste vedeli?

V etimološkem smislu je beseda ragu svoj izvor našla v Franciji. Ragout je beseda, ki je italijanske dežele našla med Napoleonovimi osvajanji in se tam tudi naselila. V svoji zgodovini ima veliko narodov in kultur obare ter omake iz mesa, ki bi lahko bile ragu, a niso. Ragu se je v italijanski zgodovini pojavljal v pisanih receptih vse od osemnajstega stoletja naprej. Danes je ragu največkrat povezan kar s testeninami in italijansko kulinariko.

Veganski ragu za nekaj spremembe

Tudi ragu je jed, ki ima svojo vegansko različico. Vsak mora pri sebi odgovoriti na vprašanje o tem, če je to še vedno ragu, a tokrat bo veganski ragu preprosto ragu.

Sestavine za dve osebi:

250 g sojinih koščkov

1 čebula

1 strok česna

2 korenja

1 žlica olivnega olja

2 dcl paradižnikove omake

2 lovorjeva lista

Začimbe (sol, poper, mleta paprika,)

Priprava veganskega raguja

Ker v veganskem raguju ni mesa, je priprava veliko bolj enostavna in hitrejša. Sojine koščke skupaj z narezanim korenjem, soljo, poprom in lovorjem vstavimo v globlji lonec. Prelijemo z vodo, ki je mora biti dvakrat več. Kuhamo približno deset minut, sestavine ocedimo in delno ohladimo.

V ponvi ali loncu segrejemo olivno olje ter popražimo čebulo, ki smo jo nasekljali. Pražimo jo, dokler se ne omehča, potem pa nanjo postavimo sestavine, ki smo jih skuhali (sojini koščki, korenje) in dodamo sesekljan strok česna. Premešamo in dodamo še paradižnikovo omako, preostale začimbe po želji ter pražimo približno deset minut. Veganski ragu je pripravljen.

Kaj postreči z ragujem?

Ker je ragu omaka, mesna ali ne, potrebuje svojo prilogo ali kar osnovo. Najpogostejša priloga so vsekakor testenine, pri katerih svetujemo domačo izdelavo, saj bo ragu zaživel v vseh svojih lastnostih. Zelo dobra izbira priloge raguju so tudi njoki, polenta in krompir. Tudi pri njokih svetujemo domačo izdelavo, saj bodo okusi polnejši in boljši. To je prav tisto, kar si želimo od vsake jedi.

Avtor: Žiga Kastelic, FOTO: pixabay.com

Veganski-ragu-je-mozno-narediti-iz-sojinih-kosckov-in-zelenjave

Ribji-ragu-je-namenjen-vsem-ljubiteljem-morja-in-tistim-ki-bi-zeleli-nekaj-spremembe

Priloge-za-ragu-so-testenine-njoki-krompir-polenta-in-druge-jedi

Najboljsi-recepti-za-najboljse-ragu-omake-prikazna

Dobrna je naselje v istoimenski občini, ki je širši javnosti poznano predvsem po Termah Dobrna. Čeprav je za velik del slovesa zaslužen prav zdravilni vrelec, ponuja Dobrna še mnogo več. Vodič, ki smo ga pripravili, bo navdušil vse obiskovalce zdravilišča in občine nasploh. Vse, kar boste potrebovali za oddih v Dobrni, boste našli v nadaljevanju prispevka. Zanimivosti, številke, nasvete in še mnogo drugega.

Dobrna skozi številke in zgodovino

Dobrna je naselje sredi Savinjske regije, ki je del istoimenske občine. Naselje ima 536 prebivalcev, ki živijo na manj kot dveh kvadratnih kilometrih površine. Ko govorimo o občini Dobrna pa ima ta več kot 2200 prebivalcev, ki živijo na več kot 31 kvadratnih kilometrih površine. Naselje Dobrna leži na 388 metrih nadmorske višine.

Območje Dobrne naj bi poznali že stari Kelti in Rimljani, o čemer pričajo tudi najdeni nagrobniki in ostanki antične nekropole na tem področju. Prvič se naselje Dobrna kot slovensko ime omeni leta 1155 v listine, kjer je zapisana pripadnost kraja krški cerkvi. Obstaja tudi nemško ime Neuhaus, ki naj bi označevalo le grad – omenjen leta 1257. Stoletje kasneje so Dobrni gospodarili dobrnski vitezi in jo leta 1346 zastavili krškemu kapitlju. Ti so jo leta 1438 predali v last ptujskih gospodov. V vseh letih se je pod gradom začelo razvijati naselje, sčasoma pa so nastale tudi zidane stavbe.

Najbolj poznani stavbi, ki sta bili zidani, sta župnišče in kaplanija iz sredine osemnajstega stoletja. Same toplice, terme oziroma zdravilišče je na tem mestu že več stoletij. Eden izmed najbolj pomembnih trenutkov se je zgodil leta 1624, ko je Hans Gačnik Dobrno kupil od svojega brata in postavil prvo zdraviliško stavbo. Tako je še danes v zdravilišču marmorna plošča na kateri je napisano: »To kopališče je v čast dežele zgradil podpisani plemeniti gospod, sicer bi ostalo še dalje zapuščeno. To se je zgodilo leta 1624, ko je bil lastnik Dobrne Matija Gačnik.«

Paški kozjak

Paški Kozjak je gorski masiv, ki je del zaključka Karavank. Vrh v Dobrni je porasel z gozdovi in travnatimi zaplatami, ki je pravi raj za pohodnike in navdušence nad naravo. Sestavljata ga dve slemeni s svojima vrhovoma Basališče in Špik. Na Paškem Kozjaku je tudi planinski dom, kjer se lahko pohodniki in obiskovalci okrepčajo. Med hojo je možno uživati v bogastvu rastlinskega ter živalskega sveta, vsekakor pa spočiti pogled na prečudoviti naravi.

Jama Ledenica

Jama do katere pridemo po lepo označeni cesti skriva precej zanimivo zgodbo. V njej so pred mnogimi časi hladili pivo, ki je nastajalo v pivovarni graščine Dobrnica. Enako nalogo je opravljala tudi v kasnejših letih in mrzlejših mesecih, ko se je vanjo shranjevalo led. Po do jame ali naprej od nje je pokrita z mnogimi drevesi, rožami in ribniki.

Potoček Drenovec

Preko skal se pri jami Ledenici v hudourniško Dobrnico zliva potoček Drenovec. Je še eden izmed prikazov naravnega bogastva Dobrne in njene občine. Območje je zelo bogati z gobami in rastjem, sami gozdovi pa so tudi tu kot iz najlepših pravljic naše mladosti.

Slap Šumečnik

Intimno in čudovito postavljen slap je le nekaj metrov visoka padajoča voda, ki kljub temu pričara magično doživetje. Od Dobrne krenemo proti Vili Ružički, nadaljujemo do graščine Gutenek, mimo jame Ledenice in vse do razpotja. Tik pod stanovanjsko hišo pri domačiji Šumečnik je slap s tolmunom, ki nosi skupno višino 7 metrov.

Dobrna Soteska Hudičev ali Zlodejev graben

Od centra Dobrne je le dobre pol ure hoje do kilometer dolge soteske hudourniškega potoka Dobrnice. Soteska je svoje ime dobila po Zlodejevi kmetiji na Klancu, kar je precej grozno ime za tako privlačno območje. Ob poti lahko vidimo brzice, slapove, opuščene žage in mline ter uživamo v naravni lepoti kraja. Globlje povezanosti z naravo je težko najti, zato je soteska v Dobrni še bolj priljubljeno območje.

Stara trta

V centru naselja Dobrna je na stopnišču pod cerkvijo doma potomka »Stare trte«. Gre za spomeniško zaščiteno vinsko trto Žametovka ali Modra kavčina, ki raste v Mariboru in je stara skoraj petsto let. Gre za lep kos slovenske zgodovine, ki je le lučaj stran od zdravilišča.

Dobrna Grad Kačnik ali Kačji grad

Danes le razvaline, nekoč veličastna trdnjava oziroma grad. Zgodovina gradu sega v trinajsto oziroma štirinajsto stoletje, saj začetki in izvor gradu niso povsem poznani. Vir so predvsem zapisi o bližnjem gradu Ranšperk. Tako je leta 1666 cesar Leopold I. Takratnemu lastniku Janez Matiji Gačniku povzdignil stan v plemiškega s predikatom iz katerega je vzet današnji naziv za grad. Leta 1769 je grad kupil baron Deienersberški, Franc Ksaverij Avguštin, a ga je moral zaradi propadanja zapustiti že po treh letih. Tako je v dolini zgradil nov dvorec.

Dvorec Neuhaus ali Novi Grad

Po tem, ko se je z družino preselil v dolino iz propadajočega gradu, je Neuhaus postavil baron Dienersberški. Od takrat do danes se je zamenjalo precejšnje število lastnikov. Tako je po drugi svetovni vojni dvorec postal dom za vojne sirote imenovan Zavod Ivanke Uranjek in kasneje Dom Mihe Pintarja za mladino s posebnimi potrebami. Danes dvorec nima namena in je v državni lasti ter služi kot mali razgled ob sprehodu po parku.

Dobrna Vila Ružička

Še eden v vrsti kulturnih spomenikov, ki pričajo o nekdaj zgodovinsko pomembni Dobrni. V 19. stoletju je stavba zrasla in leta 1913 prešla v last romunske židovske družine Ružička, ki jo je imela v lasti vse do druge svetovne vojne. Gospod Ružička je bil numizmatik in tako je bila vila Ružička leta 1922 prvo zborovanje jugoslovanskih arheologov. Žal so jo zaplenili Nemci med vojno in je ostala le še zunanjost. Ta je trenutno v obnovi, a velikost stavbe priča o veličini le te in naselja samega.

Terme Dobrna in termalni vrečec

Srce zdravilišča predstavlja termalni vrelec, ki se nahaja v srednjem delu Zdraviliškega doma. Zajet je v kamniti obod s prosojnimi ploščicami. Skoznje lahko opazujemo penečo vodo brez barve, vonja in okusa. Ima stalno temperaturo 36 stopinj Celzija, prihaja pa iz globine 1200 metrov. Del kompleksa so seveda tudi Terme Dobrna, ki predstavljajo sodobno in dinamično zdraviliško-turistično središče. So glavni razlog obiska Dobrne, a naj se vaša pot ne ustavi tukaj.

Avtor: Žiga Kastelic, FOTO: visitdobrna.si

Jama-Ledenica-je-nujen-ogled-ko-ste-na-sprehodu-v-Dobrni

Razvaline-Kacjega-gradu-v-Dobrni

Park-zdravilisca-Terme-Dobrna-je-kot-iz-pravljice

Dobrna-je-veliko-vec-kot-le-zdravilisce-Terme-Dobrna-1024×410

17. junija 1970 se je rodil avtomobil, ki je praktično revolucioniral avtomobilski trg. Govorimo o avtomobilu Range Rover, ki naj bi se premikal tako po cesti kot zunaj nje. Danes je običajno, da se razkošje povezuje s terenskimi karoserijami, pred polovico stoletja pa temu zagotovo ni bilo tako.

Terenski avtomobil, ki ga je že leta 1948 začel izdelovati Rover, se je sprva imenoval Land Rover. Najprej je šlo za preprost model terenskega avtomobila, ki je imel samo 1,6-litrski bencinski motor. Do prve večje prenove in spremembe je prišlo 1954, ko so začeli proizvajati avtomobile z večjimi rezervoarji, tudi na dizelski pogon.

Na vprašanje, katero je Land Roverjevo najpomembnejše vozilo, bodo mnogi odgovorili z Defender, ki nekako velja za njegova predhodnika. To je Roverjev prvi avtomobil, duhovni oče znamke tisti, ki mu je dal DNK. A če pogledamo širše, je tisti model, ki je znamki prinesel največji uspeh, najverjetneje kar Range Rover.

Range Rover je bil prvi avtomobil, ki je povezal terensko vozilo z udobjem

Range Rover je prvi avtomobil, ki je združil koncept terenskega vozila z udobjem. V bistvu združuje štiri koncepte v enem: luksuzni avtomobil za vožnjo na delo, vozilo za prosti čas, visokozmogljiv potovalni avtomobil in celo terenec oziroma terensko vozilo.

Takrat si nihče ni predstavljal, da bi lahko obstajali Porsche Cayenne, Bentley Bentayga, Rolls-Royce Cullinan ali Lamborghini Urus. To je bil pionir, popoln prodajni uspeh po vsem svetu. Že od začetka je bilo jasno, da bo to avtomobil, ki si ga bo lahko privoščila le peščica najbolj bogatih.

Oseba, ki si je prva drznila skombinirati nekaj nepoznanega, je bil vodja inženiringa za nove projekte Charles Spencer. Delal je predvsem z Roverjem, vendar je bil nečak soustanoviteljev Land Roverja, Spenerja in Maurice-a Wilksa.

Sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja so Roverjevi inženirji obiskali ZDA, da bi videli, kako bi lahko povečali prodajo podjetja v Ameriki. Glede na povpraševanje na trgu so vedeli, da raste zanimanje za vozila 4×4 za prosti čas. Na ameriškem trgu so bili modeli, kot sta Jeep Wagoneer ali Ford Bronco, z motorji za zmogljivost na cesti in terenu. V Evropi ni bilo na trgu nič podobnega-  nič, kar bi bilo sposobno kot Defender in prefinjeno kot limuzina.

Od ideje do ustanovitve – tako se je rodil prvi avtomobil Range Rover

Delo na prvem prototipu Range Roverja se je začelo leta 1966. To naj bi bilo visokokakovostno vozilo za prosti čas, vendar ne luksuzno vozilo. Pojavila se je ideja o uporabi vijačnih vzmeti spredaj in zadaj za večje udobje vožnje na cesti, česar ne ponuja noben drug 4×4. Druge tehnične novosti bi vključevale aluminijasto karoserijo (tako so izdelovali Land Roverje, predvsem zato, ker so bili po drugi svetovni vojni ostanki letalske industrije), popolnoma aluminijast motor in kolutne zavore.

Na začetku je bilo veliko skeptikov, saj so bili Land Roverji takrat bolj priljubljeni kot kdaj koli prej in ni bilo zaznane potrebe po nečem tako drugačnem. Tudi znotraj blagovne znamke ni bilo dobro, da je ideja prišla iz avtomobilskega oddelka (Rover) namesto 4 × 4 (Land Rover).

Prvih 10 prototipov je bilo izdelanih, preden je prvo serijsko vozilo zapeljalo s proizvodne linije Solihull. Zgodnji prototipi so nosili oznake Velar. Končno ime Range Rover je skoval oblikovalec Tony Poole,po tem, ko so bila druga imena (kot sta Panther ali Leopard) zavrnjena.

Range Rover je bil objavljen 17. junija 1970. Predstavitev je bila v Cornwallu, s terenskimi testiranji v rudnikih kositra blizu St Agnes. Oglašal se je kot “najbolj vsestranski avtomobil na svetu”, “združitev udobja Roverja z zmogljivostmi Land Roverja in štirikolesnim pogonom”. In najboljši del – Range Rover bi zmogel vse te stvari. Noben drug avtomobil na svetu se ne bi mogel niti približati tej mešanici sposobnosti.

Danes je znamka Range Rover še zmeraj ena luksuznih in priznanih znamk v avtomobilski industriji. Do danes je bilo izdanih že pet generacij. Pod istim imenom so bili predstavljeni tudi dodatni modeli, vključno z Range Rover Sport, Range Rover Evoque in Range Rover Velar.

Pripravil: NaDlani.si; Foto: Pexels

range-rover-prikazna

range-rover-terenski-avtomobil

luksuszna-znamka-range-rover

Kruh brez kvasa je najbolj enostaven in hiter način priprave kruha. Tudi tisti brez pekovskih in kruharskih izkušenj bodo našli svoj navdih in pripravili odličen kruh. Priprava kruha brez kvasa bo od nas terjala le nekaj minut časa, vse ostalo bo opravila pečica. V nadaljevanju prispevka smo pripravili 5 najboljših receptov za kruh brez kvasa. Vse od najbolj enostavnega recepta za kruh brez kvasa do pirinega kruha brez kvasa, ki je vse bolj priljubljen. Nič čudnega, saj je kruh brez kvasa hitrejši za pripravo. Več receptov za kruh lahko najdete tukaj.

Kruh brez kvasa na klasičen način

Najbolj klasičen način priprave kruha brez kvasa, ki je že pred mnogimi leti zaživel v pravi obliki.

Za pripravo kruha brez kvasa boste potrebovali:

300 gramov gladke moke

150 gramov mlečnega namaza

1 vrečka pecilnega praška

5 žlic olja

6 žlic mleka

1 jajce

sol

sladkor

maslo

Postopek priprave kruha brez kvasa po zgornji recepturi:

V posodo zmešajte moko in pecilni prašek. V ločeni posodi zmešamo vse preostale sestavine, premašamo in pregnetemo vse skupaj. Testo, ki smo ga dobili, naj počiva približno 20 minut. Še pred tem pečico segrejemo na 180 stopinj Celzija, pekač obložimo s peki papirjem ali pa ga preprosto namastimo z maslom. Testo, ki je počivalo, oblikujemo v štruco ali želeno obliko. Postavimo jo na pekač in premažemo z mlekom. Pečemo eno uro, vzamemo ven in premažemo z nekaj masla. Kruh brez kvasa je pripravljen.

Najbolj preprost recept za kruh brez kvasa

Pred vami je daleč najbolj preprost recept za pripravo kruha brez kvasa, pri katerem ste lahko še tako velika neroda, a vam bo kljub temu uspelo pripraviti okusen kruh brez kvasa.

Za pripravo kruha brez kvasa po najbolj preprostem receptu boste potrebovali:

3 skodelice moke

Žlička sode bikarbone

½ žličke soli

Žlička kisa

Skodelica vode

Postopek priprave kruha brez kvasa po najbolj preprostem receptu:

V skledo zmešajte moko, sol in sodo bikarbono. V sredini naredite luknjo in vanjo zlijte vodo ter kis. Vse skupaj premešajte in pregnetete, da nastane majhna štruca kruha. Pečico segrejte na 180 stopinj Celzija, testo pa postavite na pekač. Če želite lahko na vrhu kruha naredite zarezo. Testo pečemo približno pol ure, vzamemo iz pečice in za pol ure zavijemo v kuhinjsko krpo. Pripravljen je najbolj preprost kruh brez kvasa. Obenem je tudi najhitreje pripravljen kruh brez kvasa v našem prispevku.

Pirin kruh brez kvasa

Klasika je tudi pirin kruh brez kvasa, ki pa ni narejen povsem po klasičnem receptu za kruh brez kvasa. Ta receptura za pirin kruh brez kvasa prinaša svoje prednosti, ki jih boste našli med pripravo in po njej.

Za pripravo enostavnega pirinega kruha brez kvasa boste potrebovali:

500 gramov polnozrnate pirine moke

1 vrečka vinskega kamna

0,5l naravne gazirane mineralne vode

1 čajna žlička soli

Po želji lahko dodate tudi semena za kruh

Postopek priprave pirinega kruha brez kvasa:

Tako kot pri vseh ostalih kruhih brez kvasa, je tudi tu postopek sila enostaven. V posodo zmešajte moko, sol, vinski kamen in semena, če ste se zanje odločili. To so lahko lanena, seznamova, chia ali bučna semena. Vse sestavine premešajte in počasi dolivajte naravno mineralno gazirano vodo. Ponovno premešajte, da nikjer ni opaznih grudic in pregnetite dokler ne dobite gladkega testa. Ker bo testo nekoliko redkejše, je pametno uporabiti poseben pekač za kruh.

Vanj prelijte testo in postavite v pečico, ki ste jo prej segreli na 180 stopinj Celzija. Pecite približno 45 minut in vzemite iz pečica. Po nekaj minutah vzemite iz pekača ter ga zavijte v kuhinjsko brisačko. Kruh naj se ohladi in pred vami je pirin kruh brez kvasa.

Pirin kruh brez kvasa s semeni

Pirin kruh brez kvasa je lahko odličen tudi s semeni. Uporabite lahko sezamova, lanena, bučna, chia ali katera koli druga semena, ki vam padejo na pamet. Pirin kruh brez kvasa ustvarite po svoje.

Za pripravo pirinega kruha brez kvasa s semeni boste potrebovali:

500 gramov pirine moke

0,5 litra naravne gazirane mineralne vode

50 gramov semen (po želji)

2 žlici olivnega olja

žlička soli

½ vrečke pecilnega praška

Maslo

Pirin kruh brez kvasa s semeni – Postopek priprave:

Pred pripravo lahko pečico segrejete na 200 stopinj Celzija. V posodi zmešajte moko, pecilni prašek, sol in semena, ki ste si jih izbrali. Sestavine premešajte, dodajte žlički olji in počasi dodajajte še naravno mineralno gazirano vodo. Tudi pri tem receptu bo postalo testo po tehtnem mešanju nekoliko redkejše zato uporabimo pekač za kruh.

Testo prelijte v pekač in posujte s semeni. Pecite približno 45 minut in vzemite iz pečice, ko je pečen. To preverite tako, da nož ali daljši zobotrebec potisnete v kruh. Če je še vedno suh, ko ga vzamete ven, je kruh pečen. Pustite da se nekoliko ohladi in ga vzemite iz pekača ter ovijte v kuhinjsko krpo. Pirin kruh brez kvasa s semeni je pripravljen.

Pirin kruh brez kvasa so lahko tudi žemljice

Pirine žemljice bodo tokrat predstavljale zadnji recept v našem prispevku o kruhu brez kvasa. Včasih je pač boljše pripraviti žemljice kot pa štruce kajne?

Za pripravo pirinih žemljic brez kvasa boste potrebovali:

500 gramov pirine polnozrnate moke

1 vrečka pecilnega praška

1 žlička soli

200 ml vode

150 gramov kisle smetane

Postopek priprave pirinih žemljic brez kvasa:

Tudi ta postopek je precej enostaven. V posodi zmešajte pirino moko, sol in pecilni prašek ter premešajte. Dodajte 150 gramov kisle smetane ter ponovno premešajte. Počasi dodajajte vodo, ki naj bo mlačna in sproti mešajte. Ko se bo pričela masa lepiti, jo lahko pričnete gnesti. Lahko dodate tudi nekaj moke, da nastane kompaktna kepica testa.

Pečico segrejte na 200 stopinj Celzija, vmes pa pripravite žogice za žemljice. Košček testa odtrgajte in ga mesite med rokami, da nastanejo poljubno velike kroglice testa. Pekač obložite s papirjem in nanj položite kroglice med katerimi naj bo nekaj centimetrov prostora. Z nožem na vrh kroglic zarežite križ kraž in postavite pekač v pečico. Pecite približno pol ure in vaše žemljice brez kvasa so pripravljene.

Avtor: Žiga Kastelic, FOTO: pixabay.com

Najboljsi-recepti-za-najboljsi-kruh-brez-kvasa-962×640

Priprava-kruha-brez-kvasa-je-enostavna-in-hitra-1024×656-1

Tudi-najvecji-amaterji-lahko-pripravijo-odlicen-kruh-brez-kvasa-pri-tem-pa-bodo-v-pomoc-nasi-recepti-1024×682-1

Pirin-kruh-brez-kvasa-so-v-tokratnem-receptu-postale-kar-zemljice-1024×555-1

Telegram je mednarodno dostopna aplikacija za sporočanje, ki je zelo podobna Messengerju in WhatsAppu. Od obeh se razlikuje v nekaj podrobnostih, med katerimi je najbolj očitna možnost zasebnih pogovorov, ki so zaščiteni z enkripcijo. Vsebino lahko tako vidita le pošiljatelj in prejemnik. V zadnjih nekaj tednih in mesecih je Telegram veliko pozornosti dobil tudi zaradi »bitk« ustanovitelja z Rusijo in uporabo aplikacije Telegram med teroristi. Kaj je Telegram? Kaj ponuja aplikacija Telegram in kakšna je resnica o njej? Več o tem smo že pisali tukaj.

Telegram je rekordno rasel in prišel med Top 5 aplikacij

Aplikacija Telegram med nami ni kratek čas, saj je nastala 14. avgusta 2013, ko je bil premierno izdan za pametne naprave iOS. V oktobru istega leta se je razširil še na Android naprave in začel se je vzpon Telegrama. Aplikacijo sta razvila brata Nikolai in Pavel Durov, ki sta pred tem ustanovila že rusko družbeno omrežje VK. Slednjega sta zapustila v letu 2014, ko sta povedala, da je bilo omrežje prevzeto s strani zaveznikov Vladimirja Putina. Zaradi pritiskov vlade naj bi prodala tudi svoj delež v omrežju VK.

Kot sta že večkrat omenila je aplikacija Telegram ustvarjena v stilu neprofitne organizacije.

Število uporabnikov aplikacije Telegram je iz leta v leto strmo naraščalo. Oktobra 2013 je bilo naznanjeno, da ima Telegram 100 tisoč dnevnih uporabnikov. Že čez pol leta je bila ta številka 15 milijonov dnevnih uporabnikov in svetovna aplikacija je bila rojena. V septembru leta 2015 je bilo preko aplikacije poslanih kar 12 milijard sporočil na dnevni ravni.

S februarjem leta 2016 je imel Telegram že 100 milijonov mesečno aktivnih uporabnikov, vsak dan pa se je na novo registriralo kar 350 tisoč uporabnikob. Decembra 2017 je število mesečno aktivnih uporabnikov preseglo 180 milijonov, marca 2018 pa 200 milijonov mesečno aktivnih uporabnikov. Z marcem 2019 je Pavel Durov javnosti oznanil, da se je v obdobju enega dneva na novo registriralo kar tri milijone novih uporabnikov. Časovno obdobje je sovpadalo s padcem Facebooka za nekaj ur.

Ob začetku epidemije koronavirusa je Telegram zabeležil 400 milijonov mesečno aktivnih uporabnikov. Do januarja 2021 je to število naraslo na pol milijarde. V lanskem letu je bilo razkrito, da je največji trg za Telegram postala Indija, saj je v tistem času kar petina vseh uporabnikov prihajala od tam. Ponovni padec Facebooka 5. oktobra 2021 je Telegramu prinesel kar 70 milijonov novih naročnikov, število pa je še naprej raslo.

Marca leta 2022 je Telegram z naskokom postal največja pogovorna aplikacija, saj je predstavljal kar 63 % tržišča. Junija so objavili, da so presegli neverjetno mejo 700 milijonov mesečno aktivnih uporabnikov. V letu 2022 se je tako prebila med Top 5 aplikacij na svetu, ko govorimo o številu nalaganj. Gre za izjemen dosežek, ki se bo verjetno še izboljšal, vsaj kar se tiče števila uporabnikov.

S svojo prednostjo prinaša tudi slabost za družbo

Glavna prednost Telegrama je možnost povsem varnega pogovora, ki je zaščiten z enkripcijo. Tako je bil Telegram uporabljen tudi s strani različnih sort kriminalcev in zločincev. Teroristične skupine, preprodajalci orožja, ilegalna pornografija, sovražni govor in druge podobne reči so vsebina pogovorov, ki jih je zaradi zaščitne enkripcije nemogoče odkriti. Kljub temu se ustvarjalca aplikacije že več let trudita, da bi ukinila uporabniške račune, ki so tako ali drugače povezani s kriminalističnimi in terorističnimi dejanji.

Boj z Rusijo in Vladimirjem Putinom, ki smo ga omenili na začetku prispevka, se je nadaljeval tudi z aplikacijo Telegram. Ruska vlada je namreč v letu 2018 od ustvarjalcev zahtevala neoviran dostop do komunikacij med uporabniki, kar pa je Telegram zavrnil. Kot sta pojasnila brata Durov je bila aplikacija narejena prav z mislijo na to, da bi imeli uporabniki zagotovljeno najvišjo mogočo stopnjo zasebnosti.

Tako Pavel Durov že več let govori, da bi aplikacijo raje povsem ugasnil, kot pa omogočil določeni državi vpogled v vsebino pogovorov. Ruska vlada tega ni vzela zlepa in po le nekaj dneh blokirala več kot 18 milijonov internetnih IP naslovov, preko katerih bi se uporabniki v Rusiji registrirali v Telegram.

Podobno in morda še bolj zanimivo je bilo uporabljanje Telegrama v portoriških uporih leta 2019, ko so bili javnosti pokazani pogovori med guvernerjem Ricardom Rossellom in njegovimi zaposlenimi. Vulgarnost, rasizem in homofobija usmerjeni proti posameznikom njegovega kabineta so bili le vrh ledene gore. Telegram so želeli uporabiti tudi kot orodje za »sesuvanje« političnih nasprotnikov.

Telegram je novo obdobje sporočanja

Kot pravi spletna stran Telegrama, gre za novo obdobje sporočanja in pogovorov. Na spletni strani je mogoče dostopati do povezave, ki sproži naložitev aplikacije na določeno napravo. Na voljo je za: Android, iPhone, iPad, PC, Linux in macOS.

Telegram v slovenščini ni na voljo, moč pa ga je najti v naslednjih jezikih: angleščina, italijanščina, nemščina, francoščina, poljšina, turščina, portugalščina, španščina in še nekaj drugih jezikov.

Glavni razlogi za izbiro Telegrama

Telegram je enostaven za uporabo, saj je večina uporabnikov pametnih naprav že seznanjena s sporočili in pogovori. Glavna prednost je brez dvoma zaščita vsebine pogovorov, ki se lahko sama izničijo. Je hitra aplikacija, ki omogoča povezavo z vsemi računi preko različnih naprav – sync. Ena izmed najbolj zanimivih prednosti uporabe je možnost velikosti skupine pogovora, ki lahko prenese ar 200 tisoč članov. Prav tako si lahko uporabniki povsem prilagodijo svoje pogovore in še bolj uživajo v pošiljanju sporočil.

Telegram Premium

V letu 2022 je Telegram postala ena izmed 5 najbolj nalaganih aplikacij na svetu. Z več kot 700 milijoni uporabnikov je Telegram velesila. Tako so z junijem v javnost poslali tudi možnost aplikacije Telegram Premium, ki prinaša izboljšane prednosti za svoje uporabnike.

V izboljšani različici je še vedno moč najti vse, kar Telegram ponuja, in še nmnogo več. Med najbolj očitnimi izboljšavami so hitrejše delovanje, hitrejše pošiljanje sporočil, ekskluzivni emotikoni in reakcije, hitrejše nalaganje datotek, izboljšana organizacija sporočil, 4 GB nalaganja in podvojeni limiti. Tu so še glasovno tipkanje (voice-to-text), animirani profili, unikatni logotipi aplikacije in odsotnost oglasov.

Četudi gre za Premium različico na katero se je potrebno naročiti, je Pavel Durov pojasnil, da bodo šla pridobljena sredstva zgolj v izboljšavo in vzdrževanje razvojnih sektorjev ter plačilo zaposlenih pri Telegramu. Tako se še naprej drži, da gre pri Telegramu bolj za neprofitno organizacijo kot pa aplikacijo, če se spomnimo njegovih besed pred nekaj leti.

Avtor: Žiga Kastelic, FOTO: telegram.com

Telegram-aplikacija-za-sporocanje-podira-rekorde-1024×576

Zakaj-izbrati-Telegram-in-kaksne-prednosti-ponuja-1024×576-1

Telegram-je-mozno-uporabljati-na-vseh-pametnih-napravah-1024×611-1

Telegram-je-presegel-mejo-700-milijonov-uporabnikov-1024×613-1

Kitajski vrt je slog krajinskega vrta, ki se je razvijal več kot tri tisoč let. Vključuje tako prostrane vrtove kitajskih cesarjev in članov cesarske družine, zgrajene za užitek in zato, da na druge naredijo vtis kot tudi bolj intimne vrtove, ki so jih ustvarili učenjaki, pesniki, nekdanji vladni uradniki, vojaki in trgovci z namenom za razmislek in ideje, kako pobegniti od zunanjega sveta.

Ustvarjajo idealizirano miniaturno pokrajino, ki naj bi izražala harmonijo, ki bi morala obstajati med človekom in naravo. Vrt na Kitajskem je urejen z natančnimi predpisi in je zaradi svoje pomembnosti eden temeljnih vidikov njene civilizacije. S tega vidika se odmika od popolne simetrije v želji po iskanju vzdušja meditacije in intimnosti.

Umetnost vrtnarjenja in vrtnarstva nasploh ima za Kitajce enak sveti status kot pisanje ali poezija. Vrt je hkrati del njegovega doma, prostor za rekreacijo, »magični« prostor, miniaturni kozmos, v katerem se skuša poustvariti podobo idealne narave. Predstavlja tudi stalni kompromis med estetsko in simbolno razsežnostjo.

Kako izgleda tipičen kitajski vrt?

Tipičen kitajski vrt je obdan z obzidjem in vključuje enega ali več ribnikov, skalnjake, drevesa in rože ter različne sprehajalne poti in paviljone znotraj vrta, povezane z vijugastimi potmi in galerijami. Ob prehodu iz ene strukture v drugo si lahko obiskovalci ogledajo vrsto skrbno sestavljenih prizorov, ki se odvijajo kot zvitek pokrajinskih slik.

Najzgodnejši zabeleženi kitajski vrtovi so nastali v dolini Rumene reke v času dinastije Shang (1600–1046 pr. n. št.). Ti vrtovi so bili veliki zaprti parki, kjer so kralji in plemiči lovili ali kjer so gojili sadje in zelenjavo. Najzgodnejši napisi iz tega obdobja so vklesani na želvji oklep in vsebujejo tri kitajske znake.

Kitajski vrtovi so polni arhitekture; hodniki, paviljoni, templji, galerije, mostovi, kioski in stolpi, ki zasedajo velik del prostora. Vrtne strukture niso oblikovane tako, da dominirajo pokrajini, ampak da so v harmoniji z njo.

Vsak kitajski vrt naj bi tradicionalno vseboval slavnostno dvorano (ting). To je stavba, ki se uporablja za družinska praznovanja ali obrede, običajno z notranjim dvoriščem, nedaleč od vhodnih vrat. Prav tako bi naj vsak vrt imel glavni paviljon ( da ting ) ali »velika soba« za sprejem gostov, za bankete in za praznovanje praznikov, kot sta novo leto in praznik luči, pa tudi cvetlični paviljon s polno rožami in rastlin.

Poleg teh večjih dvoran in paviljonov je vrt poln manjših paviljonov (imenovanih tudi ting), ki so zasnovani tako, da nudijo zavetje pred soncem ali dežjem, za recitiranje pesmi ali pa preprosto za sprostitev. Paviljoni so po navadi postavljeni tam, kjer zahaja sonce, kjer se mesečina blešči na vodi, kjer se najbolje vidi jesensko listje, kjer je najbolje slišati dež na bananinih listih ali kjer mimo žvižga veter skozi bambusova stebla.

Trije klasični elementi kitajskega vrta

Na Kitajskem je beseda za vrt yuan, ki označuje prostor, namenjen sajenju in lovu. Kitajski vrt je bil v starih časih ekskluzivni del cesarske palače, zato so bila tako polja kot zasebno lovišče na varnem za visokimi zidovi. Obstajajo trije naravni elementi, ki soustvarjajo kitajski vrt. Njihov pomen ni samo estetski, temveč tudi duhovni.

Prvi pomemben klasičen element je element vegetacije. Za razliko od zahodnih vrtov so elementi vegetacije urejeni na naraven način. Gre za poudarjanje pomena arhitekturnih elementov samega vrta. Prednostna je predvsem uporaba visokih dreves, ki so prijetna na pogled. Borovi in ​​ciprese, simboli dolgega življenja, so postavljeni v naravnih zidovih in ob grobnicah. Banana se uporablja tudi kot simbol obilja, bambusovi grmi pa se nanašajo na minevanje časa in dolgoživost.

Drugi element je skalovje. Predstavljajo ravnovesje znotraj prostora, ki sestavlja vrt, njihova uporaba pa je zelo raznolika. Lahko se zgradijo tako, da ustvarijo učinek, podoben visokim goram, in v kombinaciji z vodo in vegetacijo ustvarijo miniaturno naravno pokrajino.

Glavni element kitajskega vrta je voda. Ribnik ali jezero je središče orientalskih vrtov. Vse je ustvarjeno okoli njega, vendar ne nujno združeno v središče, pomembno je le, da so zmeraj izstopale naravne oblike. Ustvarjeni so bili tudi slapovi, ki skrbijo za vnos zvoka in gibanja v samo zasnovo vrta.

Pripravil: NaDlani.si; Foto: Pixabay

kitajski-vrt-izgled

kitajski-vrt-slog

kitajski-vrt-arhitektura

kitajskivrt_prikazna-853×640

Slez je zdravilna rastlina, ki jo pri nas poznamo pod mnogimi imeni. Rastlina izvira iz Afrike, že mnogo let pa se uporablja predvsem pri kašlju in prehladu. Kako smo tudi v Sloveniji postali oboževalci sleza, kako se ga pripravlja, kdaj ga pripravljamo in katere nasvete je vredno upoštevati, ko govorimo o slezu?

Slez je domoroden v Afriki, razširjen pa tudi pri nas

Slez, ajbiž, beli popelj, slezen, žlez, oslez, beli slez, sliz, slizka in zelnik. Pod vsemi temi imeni poznamo slez v naših krajih. Prihaja iz družine slezenovk, ki so domorodne v Afriki. Pri nas poznamo predvsem navadni slez. Spodaj najdete znanstveno klasifikacijo sleza.

Kraljestvo: Plantae (rastline)

Poddeblo: Magnoliophyta (kritosemenke)

Razred: Magnolopsida (dvokaličnice)

Red: Malvales (slezenovci)

Družina: Malvaceae (slezenovke)

Rod: Althaea (slez)

Vrsta: Althaea officinalis (navadni slez)

Kako prepoznamo slez? Navadni slez oziroma althaea officinalis ima pokončna stebla, ki so precej slabo razvejana. Zrasejo lahko vse tja do metra in pol v višino. Pod zemljo se nahaja korenina, ki vsebuje veliko sluzi, je korenasta in hudo razraščena. Nad tlemi se slez bohoti z žametasto dlakavimi listi, ki so neenakomerno nazobčani.

Kaj pa cvetovi? Cvetovi so tisto, po čemur na prvi pogled razlikujemo rastline in enako je pri slezu. So beli do rahllo rožnati, v sredini pa imajo mali betič s prašniki temnih odtenkov. Cvetovi imajo približno dva centimetra premera, rastejo pa iz listov zgornjega dela rastline. Plod sleza se imenuje pokovec, ki razpade na mala, svetlo rjava semena, ko dozori.

Slez je v uporabi že mnogo let

Že od nekdaj slez cenimo kot zdravilno rastlino, ki jo pogosto uporabimo tudi v druge namene. Zaradi svoje nezahtevnosti lahko raste praktično povsod, rada pa ima delno vlažno rastišče. Zdravilne lastnosti imajo listi, cvetovi in korenine rastline, po čemer je rastlina dobila svoje znanstveno ime, saj v grščini beseda althainein pomeni »zdraviti«. V zgodovini se je uporabljal na Kitajskem, kjer je znan pod imenom yaoshukui – uporabljan je bil predvsem za spodbujanje izločanja mleka pri nosečnicah in bronhialnih vnetjih. Tudi v zahodni tradicionalni medicini se pripravki uporabljajo pri samozdravljenju.

Kaj so uporabni deli sleza?

Slez je užitna rastlina, ki jo uporabljamo v zdravilne namene in kot solato. Uporaba je široka in številčna. Prav zaradi tega je vredno nekoliko razdeliti njegovo uporabo. V solatah uporabljamo predvsem cvetove, mlade liste in semena. Vlagamo jih lahko tudi v kis in olje, pogosto pa se na krožnikih znajde kot klasična zelenjava. Redki so primeri, kjer cvremo korenine sleza, ki so prav tako užitne. Lep premik v zdravilne učinke sleza je dejstvo, da gre za medonosno zel, ki ima veliko zdravilnih učinkov.

Korenine in liste uporabljamo pri lajšanju težav suhega kašlja, razdraženi ustni sluznici in vneti ustni sluznici. Prav tako lahko korenino uporabljamo pri razdraženemu želodcu oziroma želodčni sluznici, pripravi mazil za kožo in kot del tekočine za izpiranje ust. Pri listih pa je njihova uporaba primerna za zdravljenje vnetega mehurja in pogostega uriniranja. Cvetovi sleza so po drugi strani primerni za blaženje vnete kože, saj jih lahko tu uporabimo kot zmečkane sveže cvetove ali kot poparek iz posušenih cvetov.

Pri vsem tem je pomembno, kdaj bomo dele sleza nabirali. Korenine sleza nabiramo v jesenskih mesecih, ko imajo največ sluzi. Liste in cvetove sleza pa nabiramo poleti in pred jesenjo, najpogosteje julija in avgusta.

Slez je večstranska rastlina

Sluz sama sicer nima zdravilnih učinkov, vendar pa ščiti sluznice notranjih organov pred dodatnim draženjem in pospešuje njihovo celjenje. Tako se pripravki iz rastline uporabljajo predvsem pri zdravljenju katarjev dihalnih poti, vnetjih ustne in žrelne sluznice, želodčnega in črevesnega katarja, vnetju sečnega mehurja in sečevoda. Pomaga tudi pri celjenju ran, zato se zunanje uporablja pri zdravljenju bul, turov in ognojkov. Pomaga pri nabreklih krčnih žilah. Najboljši način uporabe sleza je kot hladni izvleček, pripravlja pa se tudi kot poparek, sirup in tinktura. Ko že govorimo o zdravilnih učinkih, lahko nekaj besed namenimo tudi razvrstitvi sleza v farmaciji.

Evropska unija razvršča navadni slez v skupino naravnih začimb N2, ki se smejo dodati živilom v majhni količini, z mogočo omejitvijo zeliščnih učinkovin v končnem izdelku, ki pa za slez še niso določene. Dodajanje sleza živilom dovoli tudi ameriški urad za živila in zdravila. V Sloveniji spada v kategorijo H, ki ima enak pravni položaj kot hrana.

Kako pomaga slez pri našem zdravju?

Pojasnili smo že, kateri deli sleza se uporabljajo pri katerih obolenjih. Zdaj pa je na vrsti drugačna razvrstitev in namreč so to lastnosti sleza in kako rastlina pripomore k našemu zdravju. Največ sluzi se v korenini nahaja po cvetenju (jeseni in pozimi). V listih je tudi nekaj eteričnega olja. Slezove korenine vsebujejo do 35 % odstotkov sluzi, ki med procesom hidrolize razpadejo na glukozo in ksilozo. Vsebujejo tudi veliko škroba, pektinov, saharoze, flavonskih glikozidov, aminokislin, maščobnega olja, jabolčne kisline, čreslovin in fosforja. V cvetovih in listih pa je sluzi manj kot deset odstotkov. Sluzi sestavljajo kisli polisaharidi – galakturonoramnani, nevtralni glukani in nevtralni arabinogalaktani.

Polisaharidi v zelo tankem sloju prekrijejo sluznico zgornjih dihalnih poti in jo s tem ščitijo pred draženjem ter posledično blažijo kašelj. Na kožo delujejo pomirjujoče, jo mehčajo, ta pa lahko postane gladka in prožna. Polisaharidi lahko blažijo tudi močno srbenje. Primerni pa so za tudi za nego suhe kože. Kompleksni polisaharidi, ki jih vsebuje slez, spodbujajo imunski sistem, delujejo protivnetno ter znižujejo raven sladkorja v krvi.

Flavonoidi, ki jih vsebujejo slezove korenine, imajo ugoden vpliv na hipertenzijo, srčno-žilne motnje, hiperholesterolemijo, vnetje, sladkorno bolezen, astmo, alergije, rakave in revmatične bolezni, imajo pa antioksidativni učinek. Kot antioksidanti delujejo pri vnetnih procesih. Protivnetni učinek se kaže kot posledica njihovega vpletanja v metabolizem arahidonske kisline, ki posledično preprečuje nastanek prostaglandinov.

Slezov čaj je vedno odličen pripravek

Včasih nimamo dostopa do sleza ali njegovih delov, ki bi kar najbolj pripomogli našemu obolenju. Vse lekarne in bolje založene trgovine imajo na voljo slezove koreninice, ki jih lahko uporabimo pri čaju. Kako najpogosteje pripravimo slezov čas?

Dve žlički in pol slezovih koreninic prelijemo z dvema litroma in pol mlačne vode. Tako pustimo stti približno eno uro ali največ uro in pol. Sluz se mora spustiti iz korenin sleza, šele nato lahko čaj precedimo in ga popijemo.

Avtor: ŽK, FOTO: pixabay.com

slez-dihalne-poti

Slez-spada-med-cudezne-rastlinice-ki-jih-lahko-najdemo-tudi-v-Sloveniji-960×640

Slez-pomaga-blaziti-suh-kaselj-in-razdrazene-sluznice-1024×682-1

Slez-lahko-pripravimo-tudi-v-caju-kjer-naredimo-predvsem-caj-iz-slezovih-korenin-1024×686-1