Chow Chow je kitajska pasma psov, ki je po svetu zelo razširjena in priljubljena. Gre za zelo staro pasmo, saj naj bi zgodovina segala več kot tri tisočletja v preteklost. Chow Chow je tudi v Sloveniji prisoten in navdušuje s svojo puhasto podobo in modro-črnim jezikom. Čov čove, kot jim radi rečemo, uvrščamo med azijske špice, prinašajo pa veliko specifičnih značilnosti in drugih lastnosti. Vas zanima zakaj se bodoči pasji lastniki tako radi odločijo zanje? To in še več izveste v nadaljevanju prispevka. Več o pasjih pasmah, smo že pisali tukaj.

Chow Chow in njegova zgodovina

Pasma Chow Chow močno prekaša naval modernih pasem, ki je nastal v devetnajstem stoletju. Njihovo zgodovino preko zgodovinskih zapisov datiramo v obdobje Kristusa ali celo pred njim, torej 2000 ali 3000 let nazaj. Sama pasma naj bi no nekaterih virih nastala na severu Azije, kjer se je nato počasi selila preko Mongolije na Kitajsko. Prav slednja država je tista, ki ima največje število zapisov o omenjeni pasmi. Ena izmed kitajskih legend opisuje vojsko kitajskega vladarja, ki naj bi imel v svojih vrstah več tisoč velikih vojnih psov, ki so spominjali na leve s črnim jezikom.

Verjetno je v tem tudi nekaj resnice, saj so bili psi pogosti spremljevalci vojska, kar iz te legende naredi precej zanimivo zgodbo. Si predstavljate pet tisoč puhastih Čov Čovov, ki so opremljeni za spopad? Kitajci so jih v preteklih stoletjih uporabljali tudi za vleko snežnih sani, na kar je v svojih zapisih s potovanj omenil tudi Marco Polo.

Chow Chow je ena najbolj prepoznavnih pasem

So srednje veliki psi, ki v višino zrastejo približno 45-55 centimetrov in tako spadajo med srednje velike pasme. FCI jih uvršča v 5. skupino oziroma špici in pratipski psi. Kljub kompaktnemu izgledu to niso težki psi, saj le redko presežejo trideset kilogramov. Najpogosteje se gibajo tik pod to mejo, a nad petindvajsetimi kilogrami.  Za vizualno iluzijo poskrbi njihova dlaka, ki je običajno dolga, gosta in mehka. Kdaj pa kdaj naletimo tudi na kratkodlakega Chow Chowa, a so le ti bolj izjema kot pravilo. Slednjim se dlaka prilega telesu, dolgodlaki pa imajo gosto poddlako, srednje dolgo dlako in gost odlakan del okoli vratu. Prav zaradi tega bi jih na daleč zamenjali kar z levi.

Načeloma gre za dolgodlako pasmo z rdečo, črno, modro ali rjavo barvo. Prav ta dolga dlaka je eden izmed razlogov, ki veliko bodočih lastnikov odvrne od izbire tega psa, saj jim dlaka močno odpada. Njihova ušesa so majhne trikotne oblike s špičastimi, a še vedno nekoliko zaobljenimi konicami. Tisto, kar pasmo Chow Chow naredi še bolj unikatno, je njihov jezik. Modro-črn-vijoličen jezik je simbol pasme, kjer se ta barva preseli tudi na ustno votlino in ustnice. Drugi simbol, ki je vseeno nekoliko manjši, je njihov rep. Ima gosto dlako in je zavihan na njihov hrbet. Hitro se opazijo tudi njegove zadnje noge, ki so skoraj popolnoma ravne.

Chow Chow je neodvisen pes

Lastnik bo kaj hitro opazil, da je njegov pes precej teritorialen in nezaupljiv do tujcev. Vsekakor je to odvisno od vsakega posameznega psa, a nekatere karakteristike so pri njih bolj opazne. Dobro se bo znašel v vlogi čuvaja. Načeloma se z otroci dobro razume, kar je še kako očitno če z njimi odrašča ali pa je lepo vzgojen in se otroci okoli psov znajo obnašati.

Vseeno je odnos psa in otroka nekaj, kar se bo odločil sam lastnik, popolnoma neodvisno od pasme. Kjer Chow Chow peša je njegov periferni vid, zato je najboljše, če se mu približujemo iz vidnih kotov. Gre za pasmo, ki je zelo inteligentna in marljiva, a sta trening in vzgoja zelo dolgotrajna procesa, ki zahtevata veliko mero potrpežljivosti.

Kako se bo obnesel s preostalimi psi je prav tako odvisno od okolja, vzgoje in samega primerka. Načeloma pa gre pri tej pasmi za dobro razumevanje z drugimi psi, a je potrebno biti pazljiv ob stiku s psi istega spola. V kolikor se bodo že v otroštvu in odraščanju spoznali z drugimi živalmi, ne bi smelo biti večjih problemov. Zaradi močnega lovskega nagona bodite nekoliko bolj pozorni, ko greste mimo mačk ali drugih manjših domačih živali. Vsekakor ne želimo, da vas pes potegne za seboj.

Bivalni prostor pasme Chow Chow

Chow Chow lahko biva v stanovanju in hiši. V prvem primeru bo zahteval nekoliko več dnevne aktivnosti in sprehodov, obenem pa bo v notranjosti poskrbel za nekaj dodatne dlake. Pri bivanju v hiši je zaželjivo, če je le ta ograjena, saj bodo drugače začeli loviti druge živali in brez strahu bodo spuščeni. Zaradi njihove dolge dlake je zelo pomembna skrb v poletnih časih, ko je zelo vroče. Ker ne prenaša visokih temperatur, je pomembno zagotoviti hladen prostor, ki je po možnosti v senci.

Čeprav so večji psi, obožujejo in potrebujejo dnevne aktivnosti. Radi hodijo na sprehode, tako kot večina psov. Ob dovoljšni količini aktivnosti bodo tudi bolj umirjeni, ko se boste vrnili domov.

Vzgoja Chow Chowa

Pasma naj ne bo izbrana, če se prvič odločate za psa oziroma nimate dovolj časa zanj. Chow Chow je zelo dominantna vrsta in to zahteva tudi od svojega lastnika. Vzgoja bo naporna, saj so zelo trmasti psi in od vas bo zahtevala veliko potrpežljivosti. Za čov čova se ne odločajte, če nimate dovolj časa zanj ali zase veste, da niste dovolj izkušeni. Nikakor ne želite imeti nevzgojenega psa kot je Chow Chow.

Pred izbiro je potrebno vedeti tudi o nekaj zdravstvenih težavah, ki so najpogostejše pri pasmi. Nagnjeni so k entropiji – težave z vekami. Nekoliko bolj nagnjeni so tudi h kolčni displaziji in vnetju ušes, a se bi tega lahko načeloma izognili s primerno prehrano in zadostnemu gibanju. Gre za precej zdrave pse pri katerih je ponovno vse odvisno od vsakega posameznika.

Slavni lastniki Chow Chowov

Zaradi lepote in priljubljenosti te pasme, se je v zgodovini zapisal že večkrat kot ljubljenček številnih slavnih oseb. To vas vsekakor ne bo prepričalo v izbiro in vas ne sme, a gre za precej zanimivo informacijo. Kdo so bili lastniki pasme Chow Chow?

• Elvis Presley
• Sigmund Freud
• Janet Jackson
• Walt Disney
• Mario Balotelli
• Calvin Coolidge
• Martha Stewart

Avtor: Žiga Kastelic, FOTO: pixabay.com

Chow-Chow-je-ena-izmed-najbolj-prepoznavnih-pasem-psov-na-svetu-960×640

Chow-Chow-je-inteligentna-in-trmasta-pasma-psov-1024×673-1

Chow-Chow-ne-prenasa-visokih-temperatur-1024×658-1

Chow-Chow-se-naceloma-dobro-ujame-z-drugimi-zivalmi-a-ima-vseeno-mocan-lovski-nagon-1024×655-1

IR paneli postajajo vedno bolj priljubljen način ogrevanja gospodinjstev. Zaradi svojega učinkovanja so že marsikje izpodrinili klasične načine ogrevanja, IR paneli delujejo z infrardečim valovanjem, ki se širijo po celotnem prostoru in omogočajo takojšnje delovanje ob prižigu. To je le ena od prednosti, ki jih prinašajo IR paneli. Katere prednosti torej prinašajo infrardeči paneli? Prednosti panelov je vsekakor več, a pri vsakem elementu gospodinjstva se najdejo tudi slabosti. V nadaljevanju smo preverili najpogostejše prednosti in slabosti IR panelov, ki lahko pripomorejo pri odločitvi in nakupu.

Kako delujejo IR paneli?

IR paneli delujejo po principu delovanja infrardečih valov, kar omeni že njihov naziv. Paneli predstavljajo ogrevalno telo, ki za delovanje ne potrebujejo prenosnih medijev. Najboljša primerjava s katero lahko pridemo do dna temu vprašanju je med klasičnim ogrevanjem in ogrevanjem s paneli. Pri klasičnem ogrevanju (radiatorji, peči,..) se ogreje zrak, ki najprej potuje navzgor in nato kroži, a pri tem izgublja veliko večino toplote. Sprednja stran oziroma grelna stran panela oddaja infrardeče tople valove, ki se zadevajo v oviro. To so lahko stene, tla, predmeti in podobno. Toplota se ob zadetku v oviro akumulira vanjo, nato pa se počasi oddaja v prostor.

IR paneli: Prednosti so obširne

Vsekakor prinašajo IR paneli kar nekaj prednosti, ki so poglavitni razlog za to, da se vedno več ljudi odloča za nakup panelov. Kot smo omenili se infrardeči valovi pri takem ogrevanju širijo po celotnem sistemu in omogočajo prijetno toploto, ki seva iz ogrevanih ovir. Glavne prednosti IR panelov so:

• Takojšnje delovanje,
• Tiho delovanje
• Ekološka in trajnostna rešitev ogrevanja
• Hitra in enostavna montaža
• Nizki stroški ogrevanja
• Dokaj nizka investicija

Nakup IR panelov je nižje cenovna investicija, ki se ji lahko izognete s postopnim prehodom na tak način ogrevanja. Lahko začnete po prostorih in tako IR panel namestite le v določen prostor, kot je kopalnica. Po določenem času namestite naslednji IR panel v nek drug prostor in tako dalje. Če gledate na investicijo tako, gre za najbolj dostopno investicijo na trgu, ki dosega tudi druge standarde.

Ko ste se odločili za izbiro panelov, so le ti enostavni za montažo in namestitev. Čeprav je še vedno pametno, da za to poskrbijo strokovnjaki, pri celotnem postopku ni velikih ovir. Namestiti jih je možno na veliko različnih podlag. Najpogostejša podlaga je seveda zid stene, a se pogosto zgodi, da jih najdemo na lesu, keramiki in mavčnih ploščah.

Prav tako v svojem delovanju ne bodo potrebovali servisa ali vzdrževanja, kot to zahtevajo peči.  Pohvalijo se lahko tudi z zelo dolgo življenjsko dobo, saj zdržijo tudi do petdeset let. Poskrbijo pa tudi za podaljševanje življenjske dobe objekta in predmetov, kar je že del drugih prednosti, ki se navajajo na delovanje panelov. A še pred tem nekaj besed o njihovem videzu. Paneli so estetsko ogrevalno telo, ki ga ne opazite ali pa lahko s pametno nastavitvijo polepšate prostor.

Tiho delovanje je zelo zaželena lastnost aparatov in drugih elementov doma, kar IR paneli še kako dosegajo. Obenem tudi njihovo delovanje ne povzroča prahu in pepela. S svojim delovanjem predstavljajo tudi najboljši način ogrevanja. Gre za najboljšo repliko naravnega segrevanja pri kateri najhitreje občutimo toploto in ne predstavlja škodljivih dejavnikov za naše zdravje. Že zaradi njihovega delovanja, ki ne povzroča pepela ali drugih plinov, je tu še njihovo posledično delovanje. Z načinom ogrevanja panelov se iz sten odstranjujejo plesen in vlažnost. To je posredna prednost IR panelov. Ne izsušujejo zraka v prostoru, ne povzročajo emisij in blagodejno vplivajo na počutje.

Glavni razlog zaradi katerega se odločajo za IR panele, so stroški ogrevanja. Ti so nizki, saj lahko z njihovo uporabo prihranite več kot 50 odstotkov pri stroških ogrevanja. Gre za veliko cenejši način ogrevanja, kot je ogrevanje s kurilnim oljem, elektriko ali lesom.

Slabosti IR panelov so pomembne, a v manjšini

Prišli smo skozi prednosti, ki bi marsikoga prepričale v nakup IR panelov, a se tu ne konča. Prinašajo tudi nekaj slabosti, ki sicer niso tako očitne, a jih je potrebno vzeti v obzir. Katere slabosti prinašajo IR paneli?

• Ob izklopu takoj prenehajo oddajati toploto
• Niso za ogrevanje sanitarne vode
• Neprimerne za veliko prostorov

Ko se panel izklopi, bo ta še skoraj isti trenutek prenehal z delovanjem in oddajanjem toplote. Vsekakor lahko to slabost jemljemo tudi kot prednost, saj je v nekaterih primerih še kako zaželeno, da grelno telo takoj preneha z delovanjem. Čeprav to pride še kako prav pri otroškem nadzoru, gre za takojšnje prenehanje gretja v primeru, da ste izklopi IR panel ob odhodu iz domovanja. Ni nujno, da vas bo pričakal topel dom tudi, ko boste prišli nazaj, če nimate tudi drugega ogrevalnega načina.

Prav sekundarni način ogrevanja je najboljša vloga IR panelov. Čeprav gre za še tako priročen in varčen način ogrevanja, ne ponuja izpolnjevanja določenih nalog. Z njimi ne boste mogli ogrevati sanitarne vode, kar je precej velik minus. To pomeni, da boste za to potrebovali kateri koli drug način ogrevanja vode za uporabo v gospodinjstvu.

Ko smo govorili o njihovi varčnosti in nizkih stroških, je tu vseeno treba vzeti v obzir stanje objekta in njegovo velikost. Tako bodo IR paneli precej slaba odločitev, če boste z njimi želeli ogrevati veliko število prostorov, ki jih uporabljate sočasno. Ob tem je potrebno vedeti, da bodo slabše delovali v prostorih s hujšimi težavami z vlago, saj tega ne bodo uspeli rešiti osnovni modeli panelov.

Cena IR panelov

Investicija v IR panele je odvisna od njihovega števila, zmogljivosti in drugih lastnosti. Osnovni paneli oziroma grelne plošče se gibajo v cenovnem okvirju od 150 do 450 evrov. Temu lahko prištejete tudi montažo, prevoz in vaše želje o videzu in dimenziji posameznih panelov. Ker gre za osnovno ceno oziroma osnovni razred panelov, bo cena narasla z njihovo višjo zmogljivostjo in kakovostjo. Nikakor se zanje ne odločajte na podlagi najnižje cene, ampak se o tem pametno pomenite v svojem gospodinjstvu.

Avtor: Žiga Kastelic, FOTO: pixabay.com

ir-paneli

IR-paneli-prinasajo-pester-izbor-dimenzij-barv-in-funkcij-1024×681-1

IR-paneli-so-vse-bolj-pogosta-izbira-pri-ogrevanju-1024×664-1

Skicirano-delovanje-IR-panela-1024×576-1

Teorije zarote se pogosto močno ali pa celo popolnoma razlikujejo od prave terije oziroma dejstva. Razlaga nam alternativno možnost dogodkov, dejstev in razloge za le to. Z razmahom interneta se je mreža teorij zarote še bolj razširila in opazimo jih lahko na vsakem koraku. Najbolj slavna v zadnjih letih je, da koronavirus ne obstaja in da za vso epidemijo stoji Bill Gates. A pred vsem tem je obstajalo nič koliko teorij, ki so bile kmalu oklicane za zaroto. Predstavili bomo pet najbolj popularnih teorij zarote v zadnjih desetletjih. Še pred tem pa nekaj razlage in primerov.

Teorije zarote in osnove

Teorija zarote je bila včasih smatrana le kot noro dejstvo. Vzdevki in sinonimi so se pričeli hitro vrstiti. Alternativna teorija, absurd in konspiracionizem. Slednji velja za nekako najbolj strokoven izraz za vrsto razlag dogodkov in dejstev, ki se razlikujejo od uradno priznanega. Bolj kot to naj bi šlo za način razmišljanja, ki uradno dejstvo ali definicijo dogodka smatra za manipulacijo in prikrivanje dejstev. Mnogokrat so teorije zarote izjemno spisane in predstavljene z nič koliko dejstvi, ki bi jim na slab dan lahko verjeli.

To je pokazala tudi trenutna epidemija, ko se je v samo jedro družbe naselil strah, spremljala pa ga je nevednost in negotovost. Teorije zarote se lahko enostavno širijo in v zadnjih dveh letih smo lahko samo glede epidemije opazili več kot petnajstih različnih. Vseeno pa epidemija virusa ni krivec za to, saj so se teorije zarote pojavljale že mnogo let poprej. V zadnjih sto letih pa je nastalo nekaj izjemnih teorij zarote, na katere zlahka naletimo še danes. A najprej nekaj manj poznanih oziroma takih, ki smo jih morda že pozabili:

• Japonski napad na Pearl Harbor je bil dovoljen s strani ZDA
• Holokavst ni obstajal
• Hitler je preživel drugo svetovno vojno
• Globalno segrevanje je laž
• Elvis Presley je svojo smrt zaigral
• John F. Kennedy je bil umorjen s strani FBI

Teroristični napadi 11. septembra 2001

Združene države Amerika so v prvi sredini septembra leta 2001 doživele katastrofo. Teroristična skupina Al Kaida je ugrabila potniška letala in z njimi trčila v World Trade Center ter Pentagon. Ugrabljena so bili štiri letala. Dve sta se zaleteli in zrušili legendarna »dvojčka« oziroma poslovni kompleks WTC. Tretje letalo je zadelo eno od kril Pentagona, četrto pa strmoglavilo v bližini Pittsburgha zaradi posredovanja potnikov.

Preden pričnemo s teorijami zarote, ki jih je v tem primeru ogromno, se bomo poklonili smrtnim žrtvam. Več kot petindvajset tisoč oseb je bilo poškodovanih v napadu, umrlo pa jih je 2996 od tega devetnajst teroristov. Zaradi posledic bolezni, ki jih je povzročil napad pa naj bi življenje izgubilo še najmanj dva tisoč ljudi.

Napadi 11. septembra so ena izmed najbolj priljubljenih tematik, ko je govora o teorijah zarote. Ne vemo točno kje se začnejo, a nekaj je jasno. Nikoli se ne končajo. Prva izmed mnogih je vsekakor ta, da je bil celoten napad zrežiran s strani ZDA, da lahko napade Irak in poveča svoj nadzor nad svojimi državljani. Druga teorija zarote je padec obeh stolpov, ki naj bi bila zgrajena dovolj močno, da vzdržita mnogo hujše stvari od dveh potniških letal.

Ta teorija ima veliko podpoglavij, vse od velikosti letal do nameščenih eksplozivih na temeljih stolpa. Tretja pa se navezuje na letalo, ki je treščilo v Pentagon, saj mnoge teorije pravijo, da na kraju nesreče ni bilo najdene niti ene sledi letala. V kolikor bi se želeli spustiti v resnico, teorijo in laž glede 11. septembra, bi lahko prosili kar za večtedenski dopust. 11. september 2001 je osnovna teorija zarote.

Teorije zarote – Princesa Diana je bila umorjena s strani Britanskega dvora

Diana, princesa ljudskih src, je umrla 31. avgusta 1997 v Parizu. Bila je žena valižanskega princa ter prestolonaslednika Charlesa. Bila je mati dveh sinov, Williama in Harryja, a to so vse že poznana dejstva. Njeno poroko s Charlesom je leta 1981 preko televizije spremljalo več kot tri četrt milijarde ljudi. Po petih letih zakona so se začeli kazati prvi problemi in ločitev je kmalu postala neizogibna.

Ločila sta se leta 1996, ko je ločitev stopila v veljavo. Vedno bolj je postajalo jasno, da Diana predstavlja trn v peti celotni kraljevi družini, ki se je držala tradicije. Diana to pač ni bila, želela je biti princesa ljudskih src. Odprta, nasmejana in dosegljiva oseba, ki bi jo imeli radi. In imeli so jo, to je bilo očitno.

Diana Spencer je umrla konec avgusta v prometni nesreči v cestnem predoru Pont de l’Alma v Parizu. Ob njej sta umrla tudi spremljevalec Dodi Fayed in voznik Henri Paul. Nesrečo naj bi zakrivil voznik, ki je bil vinjen. Dve leti kasneje je lastnik pariškega hotela Ritz in Paulov šef izjavil, da je bila nesreča načrtovana in naj se prične preiskava umora Lady Diane.

Preiskava se je zaključila leta 2008, ko je sodišče v Londonu podalo sodbo, da so za nesrečo krivi paparaci in voznikova malomarnost. Še vedno pa se pojavljajo govorice in teorije zarote, ki pravijo nekoliko drugačno resnico. Diana naj bi bila med nesrečo noseča, britanska obveščevalna služba jo je želela ubiti, ker naj bi vedela preveč, avto in reševanje naj bi bila sabotirana ter teorija, da naj bi bil voznik podkupljen. Podobno kot v primeru ameriškega predsednika Kennedyja, ki je umrl leta 1963, se bodo tudi okoli Dianine smrti pojavljale raznorazne teorije zarote. Tudi toliko časa po dogodku.

Pristanek na Luni je bil lažen

20. julij 1969 oziroma 21. julija po našem času je Neil Armstrong stopil na Luno in izgovoril slavni stavek: »To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo.« Sledil mu je še Buzz Aldrin, Michael Collins pa je ostal na matični ladji . Bili oziroma bila sta prva človeka na Luni, vsi pa so se vpisali v zgodovino. Posneli so nekaj slik in videoposnetkov, potem pa se napotili nazaj na Zemljo. To je bil zares zgodovinski dan in bo to še dolgo ostal, a ne za celotno populacijo.

Teorija zarote je prisotna tudi pri pristanku na Luni. V raziskavi leto kasneje je kar trideset odstotkov Američanov verjelo, da je bil pristanek na Luni zrežiran. Leta 2019 je podobna raziskava pokazala, da pristanku ne verjame le desetina Američanov. Še vedno pa so tu teorije zarote, da so bili vsi posnetki posneti v studiu oziroma sredi puščave v Nevadi. Režiser dogodka naj bi bil filmski režiser Stanley Kubrick, kar je prav tako ena izmed velikih teorij. Ko je leta 2018 košarkarski zvezdnik Steph Curry na Twitterju zapisal, da ne verjame v pristanek na Luni, mu je NASA omogočila ogled arhivov in laboratorijev. Od takrat ne verjame teoriji zarote. Več v tem videoposnetku.

Zemlja je ravna

Teorija zarote je tu preprosta – Zemlja je ravna. Sodeč po teoriji in njenih zagovornikih naj Zemlja ne bi bila okrogla, temveč ploščata. Teorij znotraj teorija je veliko, večina pa ima isto osnovo, kot smo jo omenili. Leta 2017 je potekala tudi mednarodna konferenca ravne Zemlje (Flat Earth International Conference), na kateri se je pojavilo veliko število zagovornikov teorija zarote. Kljub temu, da se lahko tej teoriji enostavno le nasmehnemo, pa verjetje vanjo predstavlja mnogo več kot le teorijo. Gledano s psihološkega vidika je teorija zarote o ravni Zemlji ena izmed osnovnih teorij o pomanjkanju izobraževanja in zaupanja v znanost.

Avtor: Žiga Kastelic, FOTO: pixabay.com

Pristanek-na-Luni-naj-bi-bil-zreziran-s-strani-ZDA

Porusenje-WTC-ja-je-ena-izmed-najbolj-znanih-teorij-zarote

Smrt-valizanske-princese-Diane-se-vedno-buri-duhove-in-ostaja-teorija-zarote

Teorija-zarote-o-obliki-nasega-planeta

V svetu računalnikov se Chromebook, Apple MacBook in Windows tepejo za pozornost uporabnika. Tako kot pri znamkah katere koli tehnologije, se tudi med prenosnimi računalniki bije odločen boj za preživetje. Izbira prenosnega računalnika je zelo pomemben korak naprej k nakupu le tega. Ta pa je odvisen od proračuna, zahtev, želj, naklonjenosti in drugih sposobnosti. Dolgo sta Windows in Apple vladala sama, zdaj pa so se jima močno pridružili še vedno bolj priljubljeni Chromebooki. Katere prednosti in katere slabosti v osnovi ponujajo ti trije mogotci? Na enem mestu smo nabrali vse najbolj očitne faktorje teh dveh strani, da bo izbira novega prenosnega računalnika lažja, kot bi bila sicer.

Chromebook prednosti

Chromebook prenosni računalniki so preprosti za uporabo. Ne potrebuje veliko predpriprav in prebiranja navodil, važno je le, da je poznano uporabljanje spletnih brskalnikov. Chromebooki ne potrebujejo dodatnih aplikacij za delovanje. Predstavljajo najbolj enostavno uporabniško izkušnjo na tržišču.

Hitri so, vsaj zdijo se hitri. Včasih je tudi pretveza, da so hitri popolnoma dovolj. Z nekoliko nižjimi specifikacijami kot jih imata »sorodnika«, je Chromebook hiter pri svojem delovanju. Brez da bi črnili Windows 10 se Chromebook obnese veliko bolje kot omenjen operacijski sistem. Predvsem če prenosni računalnik ne uporabljamo za preveč zapletene naloge in je v ospredju le pisanje, branje člankov in gledanje videoposnetkov.

Vzdržljiva baterija Chromebookov je ponovno posledica nekoliko manjših zmogljivosti, obenem pa močnih baterij. Predstavljajo odlično napravo, ki jo je vredno vzeti s seboj na dolga potovanja ali na faks. Brez polnjenja bodo v delovanju zdržali več ur kot prej omenjena konkurenca.

Chromebook slabosti

Najboljše deluje, ko so priklopljeni na internet. Večina aplikacij, ki za svoje delovanje potrebuje internet, v načinu brez interneta preprosto ne bo delovala. Primeri aplikacij se bodo sicer posodobili in shranili datoteke, ko bo ponovno vzpostavljena povezava z internetom.

Chromebooki so poceni. To je lahko prav tolikšna prednost, kot je slabost. Ker so cenejši kot konkurenčni laptopi je vseeno nekaj specifikacij, ki bodo trpele na ta račun. Ločljivost zaslona ne bo tako visoka. Zvok bo nekoliko pešal in ne prinašajo vsega, kar prinašajo računalniki višje cene. Vseeno pa so poceni in za osnovnega uporabnika bo to pomenilo več, kot pa visoka ločljivost in druge zmožnosti.

Ni Windowsa, čeprav je beseda Chrome nekaj, kar povezujemo z Windowsom. Žal ni tako. Windowsi omogočajo večino aplikacij in kar je še bolj pomembno, uporabniki so nanj navajeni. Kljub temu pa je uporaba Chromebooka tako enostavna, da bo potrebnih le nekaj ur (morda dni) priprave na optimalno delovanje naprave.

Windows prednosti

Windows prenosni računalniki dovoljujejo enostavno delo z Microsoftovimi aplikacijami, ki omogočajo tudi veliko naprednega delovanja za uporabnika. Za navdušence nad temi aplikacijami je Windows vsekakor nezamenljiv. Tako je večdesetletna dominacija na tržišču popolnoma logična. Večina uporabnikov v naši regiji uporablja Windows in zaradi vsesplošne uporabe je eno izmed najbolj enostavnih orodij na svetu.

Raznolikost izbire, ki jo ponujajo Windows prenosni računalniki je njihov glavni adut. Širok nabor izbire, različnih kombinacij, specifikacij in cene. Slednja lahko skoči tudi preko enega ali dveh tisočakov, a se večina še vedno odloča za zmerno ceno. Prav zaradi vsestranskosti in široke izbire je nekje na tržišču Windows, ki je ustvarjen za kakršnega koli uporabnika. Če pa se v toku uporabe odločimo za nadgradnjo, so Windowsi zelo enostavni tudi za to. Izboljševanje računalnikov in njihovo sestavljanje je stvar, ki navdušuje uporabnike Windowsa.

Windows slabosti

Posodobobitve, ki jih ponuja Windows so včasih prava nočna mora. V zadnjem času so se sicer nekoliko izboljšali, a se težave še vedno pojavljajo. Najhujša težava je, ko posodobitve nalašč ali ponesreči puščamo stati nekaj mesecev in se posodobitev začne sama, po navadi ob ponovni vzpostavitvi z internetom. Takrat lahko posodobitev traja več ur in morebitno ugašanje prenosnega računalnika, bo ta proces še bolj zavleklo.

Velika izbira Windows prenosnih računalnikov je lahko tudi prekletstvo. Če pustimo na strani večdnevno ali večmesečno izbiranje novega, je tu proces primerjave računalnikov med seboj. Nekoliko manjša izbira Chromebook in skrčena izbira MacBook računalnikov sta za njune uporabnike veliko lažji proces kupovanja novega.

Pogosto se pojavljajo govorice, da so Windows prenosni računalniki pogostejša tarča virusov kot Chromebook ali MacBook računalniki. Številko ne lažejo, res pa je, da je Windows računalnikov precej več. Glavni način obvarovanja sebe in računalnika pred virusi je pametno delo in odličen antivirusni program.

MacBook prednosti

Operacijski sistem MacOS uživa sloves enostavnega, hitrega in premetenega uporabniškega sistema. Tu se enostavno opazi prednost Appla, ki je ustvaril le nekaj različnih MacBookov. Za vsakega se bo našlo nekaj in ko se uporabnik navadi na delovanje, videz in funkcije MacBooka, se le težko obrne v druge smeri.

Veliko denarja je bilo vloženega v sam izgled MacBook računalnikov in to se opazi. Čudoviti prenosniki z vrhunskim izgledom, ki jih dopolni metalna barva. Poleg tega pa se zdi, da so MacBook računalniki narejeni za obstoj, saj lahko od uporabnikov slišimo le dobre stvari.

MacBook je prenaložen z aplikacijami in sistemi za urejanje posnetkov, fotografij in glasbe. Poleg tega pa pridružena trgovina za aplikacije ponuja širok in raznovrsten izbor le teh. MacOS je najbolj priljubljena izbira v industrijah, ki temeljijo na kreativi in trdemu delu.

MacBook slabosti

Največja slabost MacBookov je cena, saj so tudi najbolj osnovni modeli dražji kot računalniki drugih ponudnikov. Splošno je obveljalo, da so nekoliko precenjeni, a za to ceno uporabnik dobi optimalni pripomoček za delo in življenje.

MacBook ima svoje aplikacije za pisanje in urejanje, ki niso tako poglobljene kot aplikacije Microsofta oziroma Windowsa. To se sicer lahko popravi tako, da se zakupi paket Office ali pa naloži sistem oziroma aplikacijo nekega drugega ponudnika. Bilo pa bi lepo, če bi bilo za to že poskrbljeno in bi imeli vsi računalniki univerzalne delovne aplikacije.

Avtor: Žiga Kastelic, FOTO: pixabay.com

chromebook-prenosniki

chromebook-windows

macbook-chromebook

chromebook

Športna prehrana je eno izmed popravil naše vsakdanje prehrane za katero smo ugotovili, da je neuravnotežena in nepravilna. Medtem, ko se morajo profesionalni športniki dan za dnem, prilagajati svojim urnikom, se tega navadni ljudje včasih težko polotijo. Kljub temu pa je uravnotežena prehrana izjemno pomembna v našem življenju. Pri športni prehrani se he treba držati nekaterih pravil, prav tako pri sestavljanju jedilnika. Športna prehrana lahko izboljša življenje in to je dejstvo. Kot vsak šport, pa se je treba take prehrane tudi držati.

Kaj zagotavlja športna prehrana?

Športna prehrana je praksa in študij prehrane, ki je močno povezana z uspehi in uspešnostjo osebe. Kot že samo ime pove se ukvarja z vnosom hranljivih snovi vsakega posameznika. Dietetiki so osebe, ki se s tem ukvarjajo profesionalno in so v stiku z odkritji znanosti in svoje vede. Športnikom in drugim osebam pomagajo sestavljati jedilnike. Ti so individualno planirani in prilagojeni za vsako posamezno osebo. Prehrana mora biti uravnotežena v energetskem in hranilnem vidiku. Pri sestavi jedilnika pa so navade posameznike ključne, saj bo le tako športna prehrana prišla do svojega pravega cilja.

V hrani ni vse, je pa veliko. Ustreznost obrokov in snovi, ki jih vnesemo v svoje telo igra ključno vlogo v življenju športnika. Upoštevan mora biti ritem posameznika in intenziteta njegovih telesnih aktivnosti oziroma športa. To dvoje bo posamezniku zagotovilo boljše pogoje pri izkoriščanju hranil užite hrane. Večji izkoristek energije, manjša izguba vode, manjša izguba elektrolitov in posledično izboljšanje psihofizične kondicije. Slednje je eden izmed glavnih razlogov pravilne prehrane, pa če se spremembe jedilnika lotimo zaradi tega ali drugega razloga.

Športna prehrana – Večji ali manjši obroki

Pri jedilniku vedno pomislimo na tri glavne obroke. Zajtrk, kosilo in večerja. Včasih je nekje vmes vključena še malica ali prigrizek. Zaradi uživanja obilnejših obrokov lahko pri neaktivnih osebah (tudi počivanju) pride do nabiranja maščob in posledične debelosti oziroma nabiranja kilogramov. Z enakimi obroki pri aktivnih ljudeh pa se glikogen nabira v mišicah, kar pripomore k boljši aktivnosti in produktivnosti v drugih aspektih vsakdana.

Obseg obrokov pa v jedilniku športne prehrane narekuje aktivnost posameznika. Kot smo omenili je vsak jedilnik ustvarjen za vsako določeno osebo. Specifična dieta vsebuje hrano po kateri se oseba počuti najbolje in dosega najboljše rezultate. Športna prehrana pa se izogiba hrani, ki je posameznik ne mara oziroma se po njej ne počuti dobro. Samo količino hrane v dnevu se določi glede na potrebe in tek posameznika. K sestavljanju jedilnika pa svoje dodajo tudi kvaliteta hrane, vrsta aktivnosti in hrane. Lep primer razlike v jedilniku športne prehrane so športniki, ki se ukvarjajo s tekom in športniki, ki se ukvarjajo z dvigovanjem uteži. Prvi potrebujejo več ogljikovih hidratov, drugi pa beljakovin.

Športna prehrana – Cilj

Aktivni posamezniki in športniki uporabljajo športno prehrano in prilagojen jedilnik za doseganje ciljev. To je lahko izboljševanje kondicije, povečevanje mišične mase ali izoblikovanje telesa. Pri športni prehrani specifično oblikovani za pridobivanje moči je jedilnik ustvarjen za ta namen. Treningi za pridobivanje mišične mase so naporni in izčrpni zato je pomemben vnos velike količine snovi nazaj v telo. Enako bo z drugimi aktivnostmi, ki slonijo na različnih osnovah.

Glavne enote športne prehrane

Naše telo potrebuje energijo, da pravilno deluje in dosega višje rezultate. To dobi s hrano in tekočino, ki jo vnesemo vanj. Glavne skupine snovi so makronutrienti, ki sestavljajo primarni vir energije za naše telo.

• Ogljikovi hidrati se razvrščajo na podskupine, ki nam povejo kompleksnost njihove zgradbe. Naši presnovni procesi jih razgradijo v glukozo ali krvni sladkor, ki z energijo napaja celice in organe.
• Beljakovine ozitoma proteini so bistven del vsake celice našega telesa. Lahko so enostavne ali sestavljene. Veliko beljakovin vsebujejo ribe, meso, mleko in drugi živalski izdelki. Rastlinski izdelki kot so žita in stročnice so prav tako bogati z beljakovinami. Zadnja leta pa je na trgu velika količina proteinov v suhi obliki, od koder tudi poznane trgovine s fitnes opremo.
• Maščobe so prav tako bistven del delovanja našega telesa. Maščobe rastlinskega vira, kot sta olivno olje ali oreščki, se smatrajo za zdrave. Tiste maščobe, katerih vir sta rdeče meso in visokomaščobni mlečni izdelki, pa povečajo možnost nastanka bolezni.

Skrivnost športne prehrane

S pomočjo dietetika ali nutricionista bo sestavljen jedilnik, ki bo temeljil na potrebah, željah in ciljih posameznika. In točno to je tudi celotna skrivnost športne prehrane, doseči želen cilj. Skrbi za izboljšanje lastnega zdravja in počutja, obenem pa olajša procese, ki so pomembni za doseganje ciljev na vseh smereh življenja.

Avtor: Žiga Kastelic, FOTO: pixabay.com

Sportna-prehrana-pomeni-izboljsanje-vseh-aspektov-zivljenja

Sestavljanje-jedilnika-sportne-prehrane-naj-poteka-v-dogovoru-z-dietetikom

Sportna-prehrana-je-odvisna-od-aktivnosti-in-njene-intenzitete

Raznolikost-in-pomen-snovi-v-sportni-prehrani

Obrestna mera za depozite in vse, kar moramo vedeti o njej. Ena najbolj priljubljenih oblik varčevanja prinaša veliko prednosti in slabosti, pametno pa je, če smo o zadevi vsaj nekoliko podučeni. V prispevku boste našli vodič po depozitih in obrestnih merah za amaterje. Vse od razlage pojmov, vrst depozitov in tja do izračuna obrestnih mer za depozite. Več o financah pa smo že pisali tukaj.

Kaj je depozit in obrestna mera za depozite?

Da lahko nadaljujemo, moramo najprej vedeti, kaj točno je depozit. Gre za varčevalno obliko brez tveganj, prav zanimivo pa je, da besedo depozit vsaka banka razlaga z drugačnimi besedami. A pred tem nekoliko bolj splošen opis depozita. Depozit je varčevalna oblika, pri kateri depozent oziroma vlagatelj sredstva položi za določeno časvbno obdobje, ob tem pa teče obrestna mera. V nadaljevanju izveste tudi več o vrstah depozitov, ki se med seboj razlikujejo.

Najbolj domač opis depozita je: banki “posodite” denar za določen čas – depozit – ta pa vam ga z obresti vrne po končanem obdobju, ki je bil predmet dogovora. Depoziti so atraktivna oblika varčevanja, saj lahko tudi s kratkoročno vezavo sredstev varčujete po višjih obrestnih merah kot na navadnih varčevalnih ali bančnih računih. Še posebej, če varčujete večje vsote denarja, se vam splača primerjati ponudbo bank, saj se obrestne mere med ponudniki lahko zelo razlikujejo.

Kot rečeno. Tako je pri NLB depozit »enkratni polog denarja na podlagi katerega vplačnik pridobi pravico do vrnitve svojih finančnih sredstev skupaj z obrestmi v določenih rokih.« Banka Sparkasse depozit opiše: »Depozit je varčevalni produkt, pri katerem vlagatelj svoj denar položi na bančni račun za določen časovni rok, ki je predhodno dogovorjen. Obrestna mera za depozite je običajno višja kot na navadnih bančnih računih in običajno daljša kot je doba vezave, višja je obrestna mera. Vendar pa je treba poudariti, da so depoziti manj likvidni kot navadni bančni računi, kar pomeni, da vlagatelj ne more prekiniti varčevanja pred koncem dogovorjenega roka, brez da bi izgubil del svojih obresti.« Bolj redkobesedni so pri NKBM, kjer so depoziti »varna, zanesljiva in preprosta oblika varčevanja s katero oplemenitite sredstva.«

Koliko vrst depozitov poznamo?

Depozitov oziroma vrst je kar nekaj. Vsaka banka ponuja svoje različice, mi pa smo zbrali deset najbolj pogostih depozitov, ki se pojavljajo tudi pri nas.

• Kratkoročni depozit: Sklenjen za kratko dobo vezave, ponavadi do enega leta
• Dolgoročni depozit: Sklenjen za daljšo dobo vezave, najmanj eno letošnjega
• Depozit glede na valuto: Domača ali tuja valuta
• Z variabilno obrestno mero
• S fiksno obrestno mero

Poleg teh petih oziroma šestih vrst depozitov poznamo še nekaj drugih. To so depozit za določeno fiksno obdobje, v katerem depozent z denarnimi sredstvi ne more prosto upravljati, depozit preko noči, kjer so denarna sredstva vezana kar čez noč, in raznorazni depoziti zvestobe, depoziti za rente in tako dalje.

Kdo lahko sklene depozit?

Depozit lahko sklene vsaka polnoletna oseba, dodatni pogoji pa se razlikujejo pri posamezni banki. Načeloma so depoziti namenjeni pravnim in fizičnim osebam, izpolnjevati pa je treba določene pogoje, ki jih postavi banka.

Ti pogoji so spisani v vlogi: Vloga je dokument, ki ga vlagatelj podpiše ob sklenitvi depozita. V njej so navedeni vsi pogoji, kot so višina depozita, časovni rok, obrestna mera in drugi pogoji, ki se nanašajo na depozit. Vloga je zelo pomembna, saj je s tem vlagatelj in banka dogovorjena o vseh podrobnostih depozita.

Ali lahko depozit sklene mladoletnik?

Ne, ga pa lahko v njenem imenu sklene polnoletna oseba.  Za mladoletno osebo lahko depozit sklene njen polnoleten zakonit zastopnik oziroma starš. Depozitna pogodba pa je nato sklenjena na ime mladoletne osebe.

Kako je omejena višina depozita?

Tudi to je podatek, ki se razlikuje od banke do banke, a nekaj osnovnih določil vseeno je. Načeloma je minimalna meja postavljena pri 100 €, maksimalna meja pa je odvisna od valute, dolžine vezave, protivrednost valute in drugih dejavnikov.

Prednosti depozitov z obrestnimi merami

• Varnost naložbe: Depoziti na splošno veljajo za varne in varne, zlasti če je banka zavarovana s shemo zavarovanja vlog, ki jo podpira država. To zagotavlja varnostno mrežo za vlagatelje v primeru, da se banka sooči s finančnimi težavami.
• Stabilni donosi oziroma obrestne mere: Depoziti ponujajo stabilne in predvidljive donose v obliki obresti. To je lahko koristno za vlagatelje, ki niso naklonjeni tveganju, ali tiste, ki iščejo komponento z nizko volatilnostjo v svojem naložbenem portfelju.
• Likvidnost: Depoziti so znani po svoji likvidnosti. Vlagatelji lahko zlahka dostopajo do svojih sredstev z dvigi, prenosi ali elektronskimi transakcijami. Zaradi te likvidnosti so primerni za nujna sredstva ali kratkoročne finančne cilje.
• Različne možnosti depozitov: Banke običajno ponujajo vrsto depozitnih produktov z različnimi pogoji in obrestnimi merami. Ti lahko vključujejo varčevalne račune, vezane vloge in drugo. Ta raznolikost omogoča vlagateljem, da izberejo možnosti, ki so v skladu z njihovimi posebnimi potrebami in željami.
• Dostopnost: S pojavom spletnega bančništva je dostop in upravljanje bančnih depozitov postalo vse bolj priročno. Vlagatelji lahko spremljajo svoje račune, nastavijo samodejne prenose in izvajajo transakcije iz udobja svojega doma.

Obrestna mera za depozite: Slabosti

• Nizki donosi v okoljih z nizkimi obrestmi: Pomembna pomanjkljivost je, da so donosi bančnih depozitov pogosto nižji od potencialnih donosov bolj tveganih naložb, zlasti v okoljih z nizkimi obrestnimi merami. To lahko sčasoma povzroči zmanjšano kupno moč.
• Tveganje inflacije: Obrestne mere depozitov morda ne sledijo vedno inflaciji. Če je stopnja inflacije višja od obresti na depozite, se lahko realna vrednost deponiranih sredstev zmanjša, kar vpliva na dolgoročno kupno moč.
• Morebitni stroški: Odločitev za bančne depozite lahko povzroči oportunitetne stroške, saj lahko vlagatelji zamudijo potencialno višje donose, ki so na voljo v drugih naložbenih poteh, kot so delnice, obveznice, vzajemni skladi ali nepremičnine.
• Nihanje obrestnih mer: Na obrestne mere bančnih depozitov vplivajo ekonomski dejavniki in politike centralne banke. Nihanja obrestnih mer lahko vplivajo na donose novih vlog in obnovitev obstoječih, zaradi česar je napovedovanje prihodnjih prihodkov težko.
• Kazni za predčasni umik: Nekateri depoziti imajo lahko v pogodbi določene »kazni« za predčasni dvig. Čeprav so te kazni namenjene spodbujanju vlagateljev, da obdržijo sredstva na računu za določeno obdobje, lahko omejijo prožnost in dostop do sredstev v primeru nepričakovanih finančnih potreb.

Obrestna mera za depozite: Kako jo izračunati?

Vsaka banka oziroma ponudnik ima na svoji spletni strani informativni kalkulator za izračun depozita z obrestno mero. Za splošen izračun potrebujete le višino zneska in dolžino depozita. Da pa vam ni potrebno skakati od spletne strani do spletne strani, so pri Zvezi potrošnikov Slovenije ustvarili svoj primerjalnik obrestnih mer za depozite.

Avtor: ŽK, FOTO: pixabay.com

Kaj-je-obrestna-mera-za-depozite

Obrestna-mera-za-depozite-1024×580

obrestna-mera-za-depozite-prednosti-in-slabosti

obrestna-mera-za-depozite-vrste

obrestna-mera-za-depozite

Konoplja se goji v številne namene. Uporabljamo jo kot živilo, izdelek za zdravje, tkanino, vrv, izdelavo naravnih zdravil in drugje. Različni deli rastline se uporabljajo za rizdelavo različnih produktov.

Za konopljina semena velja, da so užitna in da imajo visoko koncentracijo topnih in netopnih vlaknin, omega-3 in omega-6 maščobnih kislin za zdravje srca in kože. Konoplja v primerjavi z drogami vsebuje le sledove THC (ki povzroča evforične učinke) – v njej je le 0,3 odstotka te snovi. Obstaja več različic te rastline. Vsem je skupen rod Cannabaceae, vrste pa se imenujejo Cannabis sativa, Cannabis indica in Cannabis ruderalis.

Medtem ko so semena konoplje užitni, se listi uporabljajo za pripravo čaja. Semena so sicer tista, ki vsebujejo večino hranljivih snovi. Semena konoplje imajo več kot 30 odstotkov maščob, med njimi so tudi esencialne maščobne kisline. Zdravilne lastnosti konoplje izvirajo torej predvsem iz njenih semen.

Semena konoplje vsebujejo netopne in topne vlaknine in so bogate z gama-linolensko kislino. Ta je bila v študijah prepoznana kot snov s številnimi pozitivnimi učinki na zdravje.

Študija iz leta 2016 je pokazala, da ima konoplja zelo močne protivnetne lastnosti in velik potencial za zaviranje vnetnih procesov ter izboljšanje znakov in simptomov številnih vnetnih bolezni. Konopljina semena lahko pomembno vlogo igrajo tudi pri zdravju srca in možganov. To pa zaradi popolnega razmerja med maščobnimi kislinami omega-6 in omega-3. To razmerje je sicer v naši prehrani težko doseči z drugimi živili, saj ima večina presežek omega-6 in premalo omega-3.

Konopljina semena vsebujejo veliko hranil

Konoplja oziroma njena semena vsebujejo veliko hranil, med katerimi so tudi minerali in vitamini. Vsioka vsebnost topnih in netopnih vlaknin v celih konopljinih semenih lahko pomaga pri prebavi, znižuje tudi raven slabega holesterola in izboljšuje zdravje srca. Netopna vlakna v semenih konoplje so povezana tudi z zmanjšanjem tveganja za nastanek diabetesa.

Konoplja je še posebej prepoznavna po konopljinem olju, ki ga pridelujemo iz semen rastlin. Pri tem so semena hladno stiskana. Konopljino olje, ki prihaja zgolj iz semen, ne vsebuje nobenih psihoaktivnih lastnosti. Ima pa edinstvene koristi za zdravje.

V konopljinem olju se nahajajo številna zdravilna hranila. Mednje sodijo beljakovine, esencialne maščobne kisline, minerali in antioksidanti. Med minerali naj omenimo cink, magnezij, kalcij in železo, medtem ko je od antioksidantov prisoten na primer vitamin E.

Konoplja se lahko uporablja tudi v vsakodnevni prehrani. Tako lahko konopljino olje uporabimo kot jedilno olje, ki ga dodajamo solatam, omakam in namazom. Konopljino olje naj bi uspešno zniževalo krvni tlak in zmanjšalo tveganje za možgansko kap in srčni zastoj.

Se pa olje konoplje uporablja tudi v kozmetični industriji. Lahko je sestavina balzama za lase ali kreme za kožo. Konopljino olje naj bi se še posebej dobro obneslo pri negi suhe in srbeče kože.

Konopljin protein je prah iz semen konoplje, ki vsebuje več kot 25 odstotkov visokokakovostnih beljakovin s skoraj 20 aminokislinami in devetimi esencialnimi aminokislinami.

Konoplja – Kakšno so njeni zdravilni učinki?

Konoplja je uporabna pri zdravljenju in blaženju različnih zdravstvenih težav. Vseeno ni na voljo dovolj veliko število kliničnih raziskav, ki bi potrdile varno uporabo konoplje za zdravljenje številnih bolezni. Vseeno naj bi bila uspešna pri zdravljenju bolezni, kot so: astma, kašelj, napihnjenost, artritis, sifilis, pljučnica, težave s srcem, težave z uriniranjem in pri opravi bradavic.

Konoplja: Kako deluje?

Konoplja naj bi vsebovala številne kemične snovi, ki znižujejo krvni tlak, upočasnijo srčni utrip in povečajo njegovo moč. Poleg tega naj bi se povečalo tudi izločanje urina. Konoplja je prepoznana po svojem značilnem vonju, za katerega so krive molekule terpenov. Ti naj bi imeli številne koristi za zdravje.

Neželeni učinki?

Tudi pri jemanju konoplje se lahko pojavijo neželeni učinki. Lahko pride do draženja grla, driske, slabosti in bruhanja, počasnega srčnega utripa in nastanka visokega srčnega tlaka.

Prav tako ni bilo narejenih dovolj študij, ki bi dokazovale, da je konoplja varna za uporabo pri nosečnicah in doječih materah. Medtem ko naj bi bilo uživanje konopljinih semen precej varno, to ne velja nujno za uživanje njenih listov in drugih delov rastline. Uživanje semen sicer lahko povzroči blago drisko zaradi visoke vsebnosti maščob. Prav tako se jemanje konoplje ne priporoča v kombinaciji z glikozidi in diuretiki.

Konoplja: izbira, priprava in shranjevanje

Konopljina semena je možno uživati surova, pražena al kuhana v kombinaciji z drugimi živili. Konopljino olje se na Kitajskem že tisočletja uporablja kot hrana in zdravilo.

Konopljo lahko uživamo v kombinaciji s smutiji, ovsenimi kosmiči in žitaricami, s solato, v obliki mleka, z jogurtom, kot solatni preliv, kot dodatek k pecivu ali kot olje za kuhanje.

Če semena konoplje dolgo časa shranjujemo pri visokih temperaturah, se lahko poslabšajo njene pozitivne lastnosti. Tako je konopljino olje in njena semena priporočljivo hraniti pri hladnejših temperaturah. Prav tako jih ni priporočljivo izpostavljati sončni svetlobi. Shranjevali naj bi jih v posodi, ki je neprodušno zaprta.

Izdelke iz konoplje je možno kupiti v trgovinah z zdravo prehrano ali prek spleta. Konopljina semena in olje je najbolje jesti v surovem stanju. Če pride do prevelikega toplotnega segrevanja, se lahko uničijo pozitivne maščobe, ki se nahajajo v rastlini. Če se lotite kuhanja konopljinih izdelkov, pri tem uporabite čim nižje temperature oziroma majhen ogenj.

Priporočen dnevni odmerek konoplje je odvisen od več dejavnikov; med drugim od starosti in zdravstvenega stanja osebe. Preden se odločite za jemanje konopljinih izdelkov zaradi določenih zdravstvenih težav, se vedno posvetujte s svojim zdravnikom. Priporočenega dnevnega odmerka nikoli ne prekoračite.

Nekateri strokovnjaki priporočajo, da začnete z jemanjem minimalne količine, potem pa postopoma povečujete, ko vidite, kako telo odreagira na odmerek. Treba je vedeti tudi, da so predpisi o konoplji, ki je gojena v ZDA, v Evropi in v Kanadi, strožji od predpisov v nekaterih drugih državah, kot je na primer Kitajska. Izberite izdelke z najvišjo hranilno vrednostjo, dobrim okusom in kakovostjo.

Nekateri so zaskrbljeni zaradi vsebnosti THC v konoplji, vendar so skrbi odveč. THC je namreč prisoten zgolj v sledovih. Tudi če vas bodo testirali za droge, bo test negativen. Tudi če uživate zmerne količine konoplje. Konoplja ima sicer prijeten, blag in nekoliko oreškast okus.

NaDlani, Vir slik: Pixabay

konoplja-zdravje

konoplja-semena

konoplja-prikazna

Sušilni stroji so se v zadnjih letih razširili po gospodinjstvih in predstavljajo glavni pripomoček pri sušenju oblačil. Tako kot pralni stroj je tudi sušilni stroj tisti, ki zahteva dobršno mero razmišljanja pred nakupom. Potrebno se je odločiti za napravo, ki bo zadostovala željam uporabnika ter to počela na visokem nivoju. Kljub temu so še vedno tisti, ki sušilnega stroja ne bodo nikoli uporabljali in mu niso naklonjeni, a s tem ni nič narobe. Tisti, ki pa jih uporabljajo, točno vedo kaj rabijo. In kaj so te lastnosti, ki jih mora imeti sušilni stroj, da ga bi izbrali?

Sušilni stroj: Zakaj bi ga sploh imeli?

Pranje, obešanje, sušenje in zlaganje oblačil so opravila, ki jih pogosto opravljamo in so še kako pomembna v vsakem gospodinjstvu. Dišeča, čista in sveža oblačila so nepopisljiv občutek, ki se ga ne da zamenjati. Prvo nalogo opravi pralni stroj, ki ga ima že praktično vsako gospodinjstvo in zelo olajša delo. Sušilni stroj bi opravil dve deli namesto nas, ki sta obešanje in sušenje. Resda je slednje opravilo v rokah zraka, a temu sledi še pobiranje in zmožnost gospodinjstva, da lahko nekje suši oblačila. Prav zato je sušilni stroj odlična rešitev za marsikatero gospodinjstvo. Katere prednosti prinaša ta naprava?

Z nakupom sušilca privarčujete veliko časa in truda, ki bi ju drugače zapravili pri vseh prej omenjenih opravilih. Če ste se odločili za nakup pralnega stroja, se lahko odločite tudi za nakup njegovega bratranca. Druga prednost je vsekakor prostorski element. Sušilni stroj ne zahteva veliko prostora in paše v večino gospodinjstev, kar za sušenje oblačil ne moremo reči. Pogosto se zgodi, da obešalniki zavzamejo preveč prostora ali pa so uporabni le v dnevih z lepim vremenom. In točno to je tretja prednost, ki je na našem seznamu. Uporabljamo ga lahko kadarkoli, v katerem koli vremenu in ne bo se potrebno ozirati na vreme in druge obveznosti.

• Prihranek časa
• Prihranek prostora
• Neodvisno od vremena
• Oblačil načeloma ni treba likati
• Oblačila ne izgubijo barv
• Ponujajo dodatne funkcije (osvežitve, odstranjevanje dlak in bakterij)

Kateri sušilni stroj izbrati in kako ga izbrati?

Pri izbiri novega sušilnega stroja je treba biti pozoren na nekaj lastnostih, ki ločujejo dobre naprave od slabih. V zadnjih letih se je s skokovitim napredkom tehnologije sušilcev ta razlika močno zmanjšala, naša izbira pa še kako otežila. Prav zato je treba biti pozoren na to, kakšen sušilni stroj bo opravljal delo v gospodinjstvu. Na katere lastnosti je treba paziti?

• Vrsta sušilnega stroja (Kondenzacijski, s toplotno črpalko, kombinirani,..)
• Cena naprave
• Velikost sušilnega stroja
• Velikost bobna
• Poraba energije
• Varčnost in glasnost
• Dodatne funkcije stroja (izbiranje programov, senzorska tehnologija, osveževanje,..)

Vsaka izmed teh lastnosti je bolj podrobno razložena v nadaljevanju prispevka. Pred tem opozarjamo, da z vsako nadgradnjo sušilnega stroja naraste tudi cena. Kot pri vseh ostalih napravah in beli tehniki.

Vrste sušilnega stroja

Čeprav obstajajo tudi sušilni stroji s polnjenjem iz zgornje strani, je teh v Sloveniji zelo malo. Zakaj? Ker jih je večina narejenih in kupljenih s polnjenjem iz sprednje strani, saj se tako omogoči tudi postavitev na pralni stroj. V kolikor bi bil sušilni stroj vrste z zgornjim polnjenjem, ga ne bi uspeli postaviti na pralni stroj. Tako bomo za primerjavo vrst vzeli tiste s sprednjim polnjenjem, ki smo jih razdelili v dve oziroma tri skupine. To so kombinirani, kondenzacijski in izvedba s toplotno črpalko, ki jim pogosto rečemu kar ventilacijski sušilci. Katere so razlike med njimi?

Kombinirani sušilni stroj

Ta vrsta ni nič posebnega, gre zgolj za kombinacijo sušilnega stroja s pralnim strojem. Tako privarčujete nekaj prostora in sekund dela. Kombinirani ali samostoječi? Izbira kombiniranega pride prav v primerih, ko oblačil ni veliko (ena ali dve osebi) ter je obstoječa prostorska stiska. Samostoječi sušilni stroj ima večjo kapaciteto bobna, manj porabe, več moči in ni vam treba čakati konca procesa sušenja, da bi lahko prali naprej.

Kondenzacijski sušilni stroj

Večina današnjih sušilcev je kondenzacijskih. Če je včasih prevladovala stara različica z grelcem, je zdaj čas za varčen in okolju prijazen element bele tehnike. Da bo kondenzacijski sušilni stroj deloval, ga je potrebno vklopiti v elektriko in ga pustiti, da opravi svoje delo. Vlago iz oblačil pobira z dovajanjem segretega zraka in nato shranjuje v za to namenjeni posodi, ki je del naprave. Po nekaj sušilnih krogih jo je potrebno izprazniti.

Prav tako je potrebno odstraniti vlakna, ki se naberejo na filtru naprave. Obstaja možnost priključitve na odtok, kar eliminira dodatno opravilo praznjenja rezervoarja oziroma posode. Vseeno so to izjeme, saj je kondenzacijski sušilni stroj namenjen prav tistim gospodinjstvom, ki nimajo možnosti odtoka, kjer bi radi namestili napravo. Novejše različice vas bodo na napolnjenost filtra in rezervoarja opozorile.

Sušilni stroj s toplotno črpalko – ventilacijski

Gre za sušilni stroj višjega razreda, ko govorimo o ceni ali investiciji. Z omembo toplotne črpalke najprej pomislimo na dolgoročno naložbo in varčevanje, kar ventilacijski oziroma odzračevalni sušilni stroj vsekakor je. So energetsko najučinkovitejši in najbolj varčni, saj na dolgi rok prinašajo veliko prihranka. Sušijo z deset do dvajset stopinj Celzija nižjo temperaturo, kar pomeni, da lahko v njih sušimo tudi bolj občutljive materiale. Manjša slabost teh sušilcev je odvajanje vročega zraka, ki se navezuje na sposobnost gospodinjstva. Ali imate možnost postavitve ob steno, ki bi lahko imela luknjo za odvod pare?

Velikost sušilnega stroja

Ko je govora o velikosti sušilnega stroja oziroma dimenzijah, so te zelo podobne tistim pralnih strojev. Približno 85 centimetrov višine, 60 centimetrov globine in 60 centimetrov širine (nekaj cm gor ali dol). Prav zaradi te podobnosti dimenzij, pri velikosti pogosteje govorimo o prostornini bobna. Ta se meri v kilogramih in razdeli v tri skupine velikosti.

• Manjši sušilni stroji – 3 do 5 kilogramov
• Srednji sušilni stroji – 6 do 8 kilogramov
• Večji sušilni stroji – nad 8 kilogramov

Medtem, ko so manjši primerni za eno ali dvočlansko družino, vsi preostali pa za gospodinjstva z več člani. Vse je seveda odvisno od potrebe.

Poraba sušilnih strojev

Poraba sušilcev se je že močno znižala in veljalo za dokaj varčne naprave. Bolj kot je naprava varčna, dražja bo. Na to vpliva tudi nekaj drugih faktorjev, med njimi velikost. Vseeno pa gre pri varčnosti tudi za prihranek na področju položnice za elektriko. Včasih je vredno kupiti dražjega in privarčevati kasneje. Sušilni stroji so opremljeni z nalepkami energetske učinkovitosti, ki prikazujejo črke od D (najmanj varčni) do A (najbolj varčni). Iz nalepke razberemo tudi čas trajanja cikla, glasnost, kondenzacijsko učinkovitost in letno porabo energije.

Dodatne funkcije sušilnih strojev

Novejše različice sušilnih strojev prinašajo široko paleto funkcij. Več kot jih je, dražja bo naprava, česar smo navajeni pri vsej tehnologiji. Že skoraj avtomatsko k vsakemu sušilnemu stroju prištevamo opozorilne lučke in več programov. Poleg tega poznamo tudi druge funkcije. Najbolj priljubljene funkcije so zaslon z odštevalnikom, osvetljen boben, otroška zaščita, glasovna opozorila in funkcije proti mečkanju oblačil. Nekatere naprave se prištevajo med tako imenovane pametne naprave, ki imajo možnost povezave z nadzorom gospodinjstva.

Cene sušilnih strojev

Kot smo že omenili je to podatek, ki je odvisen od vrste, znamke, funkcij in drugih lastnosti. Ponujajo dovolj velik cenovni razpon, da zadovoljijo vse potrebe in zmožnosti. Ne pozabite, da cenejša investicija lahko pomeni dražje stroške pri delovanju v naslednjih mesecih. Razmislite o nakupu nekoliko dražje naprave z manjšo porabo oziroma večjo varčnostjo. Cena sušilnih strojev se giblje vse od 250 do 100 evrov, če omenimo najcenejše in najdražje opcije.

Avtor: Žiga Kastelic, FOTO: pixabay.com

susilni-stroj

Primerjajte-vecje-stevilo-susilnih-strojev-preden-se-odlocite-za-pravega-1024×614-1

Susilni-stroji-so-ze-skoraj-v-celoti-nadomestili-klasicno-susenje-perila-1024×685-1

Romunski proizvajalec avtomobilov je predstavil svoj novi model enoprostorca. Dacia Jogger bo v segmentu C zaživel kot nov pristop in prenova znamke Dacia. Vsestranski družinski avtomobil združuje najboljše iz vseh svetov, k temu pa doda še klasično preprostost Dacie. Jogger v njihovi družini zdaj velja za četrti steber razvoja, saj je po odhodu Lodgyja in Sandera MCV edini v tem segmentu ponudbe. Več o avtomobilih smo že pisali tukaj.

Dacia Jogger predstavlja nov pristop k avtomobilom

Že pred nekaj meseci smo lahko videli, da ima Dacia v svojih načrtih pripravljeno predstavitev novega enoprostorca. Z bavarskim IAA Mobility dogodkom pa so začele na plano prihajati skrivnosti vozila. Najhitreje smo opazili velikost vozila in hitro dognali, da bo šlo za družinski avtomobil. Nekaj dni po tem smo prejeli ime – Dacia Jogger in kasneje še vse ostale podrobnosti. Dobrodošel prihod Daciinega vozila je predvsem upokojitev predhodnikov, Sandera MCV in Lodgyja, ki sta predstavljala segment C. Ob prenovitvi znamke pa smo slišali, da bo Jogger obstal kot četrti steber.

Sledil je električnemu meščanu Springu, kompaktnemu Sanderu in športnemu terencu Dusterju ter postal nosilec družinskega avtomobila. Do leta 2025 naj bi znamko dopolnila še dva nova modela, a najprej nas čaka Dacia Jogger. Najbolj cenovno ugoden hibridni enoprostorec na tržišču, ki združuje vse najboljše stvari, ki so jih nudili njegovi predhodniki. Oblikovan v avanturističnem stilu, ki še vedno ponuja dovolj praktičnosti, robustnosti in kompaktnosti. Če gre verjeti besedam ustvarjalcev Dacie Joggerja, nas ta vsekakor ne bo pustil na cedilu. In če verjamemo trem stebrom četrte generacije Dacie, potem jim lahko brez težav tudi verjamemo.

Spominja na znano, a je Dacia Jogger nekaj novega

Ob razkritju vozila nas je takoj spomnil na svojega sorodnika Sandera Stepway in to z razlogom. Sprednji del vozila in pokrov motorja sta zelo podobna omenjenemu terencu, kmalu pa opazimo tudi razliko. Dacia Jogger je dolg 4,55 metra, kar ga uvršča na prvo mesto romunskega proizvajalca. V širino Jogger meri 1,78 metra, medosna razdalja pa znaša kar 2,9 metra. Čeprav v višino meri nekoliko več kot 1,6 metra, pa je tu še približno dvajset centimetrov oddaljenosti od tal, ki bo poskrbela za nekaj adrenalina.

Ker gre za družinski avtomobil, so pri Dacii poskrbeli, da ima Jogger tudi primerno prostornino. Ponujenih je sedem sedežev, ki so v treh vrstah. Tretja vrsta oziroma zadnja dva sedeža naj bi bila na voljo za doplačilo, a to bomo še videli. Prav zadnji sedeži pa se lahko umikajo iz vozila ter poskrbijo za še več prostora.

Možno bo izkoristiti 215 (z vsemi vrstami sedežov), 700 (z dvema vrstama sedežov) in 1800 (s prvo vrsto) litrov prostornine, ki se bo prilagajala željam uporabnika. Ustvarjalci pa trdijo, da bi v polni kapaciteti brez težav zadovoljil potrebe sedmih odraslih oseb na dolgi poti. V določenih pogledih bo za to poskrbelo tudi 24 litrov shranjevalnega prostora v različnih predalih in kotičkih, ki so razdeljeni po notranjosti vozila.

Ponudba Dacie Jogger

Zbujanje vtisa vzdržljivosti idealnega spremljevalca za družine, ki rade pobegnejo v naravo. S temi besedami so opisali novega Joggerja in ne moremo kaj, da si ga ne bi želeli že zdaj. Ponujen bo v petih različnih barvah, ki so značilne za romunskega proizvajalca. Glavna značilnost pa bo ponudba Joggerja v dveh oziroma treh različicah pogona. Na voljo bo v klasični z bencinskim motorjem in hibridni z avtoplinom. Vsako vozilo bo opremljeno s sistemi za zaviranje v sili, zaznavanjem vozil, pomočjo pri parkiranju in radarskim tempomatom.

Dvajset centimetrski zaslon na dotik bo na armaturni plošči skrbel za brezhibno upravljanje z multimedijo. Za to bodo skrbeli trije posamezni sistemi, vsak s svojo funkcijo. Media Control bo skrbela za pametne telefone, Media Display bo poskrbela za ozvočenje in zaslon ter Media Nav, ki bo omogočala povezljivost z aplikacijama Android Auto in Apple CarPlay, satelitsko navigacijo in šest zvočnikov.

Za udobje bo poskrbljeno z ogrevanimi sedeži, klimatsko napravo, ozvočenjem, strešnim oknom in dovoljšnim prostorom. Prav slednje predstavlja Dacio Jogger, ki je bil predstavljen na avtomobilskem salonu v Münchnu pred nekaj dnevi.

Dacia Jogger na hitro

• 4,5 m dolžine
• 1,8 m širine
• do 1800 litrov prostornine (24 litrov shranjevalnega prostora)
• 5 sedežev (tudi 7)
• Bencinski motor TCe 110
• Bencinski motor v kombinaciji z avtoplinom ECO-G 100
• 110 KM (81 kW) ali 100 KM (74kW)
• 41 cm (16“) lita platišča
• LED luči
• 20-centimetrski zaslon na dotik
• Multimedijski sistemi
• Kompatibilnost z Android Auto in Apple CarPlay
• Sistem za zaviranje v sili
• Radarski tempomat
• Sistem zaznavanja vozil
• Pomoč pri parkiranju
• Nadzor mrtvega kota

Zmogljivost Dacie Jogger

Na voljo bosta dve različici vozila, ena s kombinacijo dveh pogonskih sklopov, ki velja za novo izvedbo motorja. Poganjal ga bo 1-litrski TCe 110 motor, ki bo premogel 110 konjskih moči in 200 Nm navora. Pri čim boljšem izkoristku moči mu bo pomagalo lepo število sistemov in lažji materiali vozila. Za okolje pa bo Dacia Jogger poskrbel z reduktorjem ogljikovega dioksida. Drugi pogonski sklop pa bo možnost pogona na avtoplin (LPG). 40-litrski rezervoar za plin in 50-litrski rezervoar za bencin bosta skupaj nudila kar tisoč kilometrov dosega. Če bo vožnja potekala z avtoplinom, bodo emisije zmanjšane za deset odstotkov.

Z letom 2023 pa bo na voljo tudi Jogger s hibridnim pogonskim sklopom. To bo pomenilo, da bo Dacia Jogger najbolj ugoden sedemsedežni hibrid na tržišču. Ponujal bo 1,6 litrski bencinski motor in dva električna motorja. Kar osemdeset odstotkov svojega voznega časa bo lahko preživel v električnem pogonu. S tem bo prihranil štirideset odstotkov bencina več kot bencinska različica. Več v tem videoposnetku.

Kdaj ga lahko pričakujemo?

Dacia Jogger bo v svoji prvi različici na voljo s pomladjo 2022. Različica s hibridnim pogonskim sklopom pa bo prispela leto kasneje. Cena še ni dokončno znana, vsekakor pa se bo gibala okoli trenutne ponudbe romunske Dacie. Ugibanja se vrstijo, vsa pa so nekje okoli petnajst tisoč evrov. Kupci naj bi lahko svoja prva naročila oddali že s koncem letošnjega leta. Vsekakor pa je nova generacija romunskih vozil poskrbela za pravo pomlad v podjetju. Spomnimo, da je v preteklih mesecih njihov Sandero po prodaji prehitel nemškega Golfa. Glede na videno pa lahko rečemo tudi to, da bi znal Dacia Jogger te prodajne številke še nekoliko dvigniti.

Avtor: Žiga Kastelic; FOTO: Dacia.si

Dacia-Jogger-je-novi-enoprostorec

Dacia-Jogger-prostornina

Dacia-Jogger

Na vsakem koraku lahko slišimo, da so v živilih aditivi. Čeprav se še vedno sliši nekoliko sumljivo, da hrani dodajamo neke snovi, pa so aditivi svoja vrsta dodatkov. Najpomembnejše dejstvo o aditivih je, da njihova uporaba oziroma dodajanje ne škoduje našemu zdravju. Med postopki priprave živil se uporabljajo zaradi več razlogov, ki imajo svojo vlogo na poti do našega krožnika. Glavna prednost aditivov je zagotavljanje varnosti živil. Poleg tega pa ne škodijo našemu telesu.

Kaj točno so aditivi?

So snovi, ki jih ne uživamo kot živilo. Aditivi so dodani živilu med proizvodnjo, predelavo, pripravo, pakiranjem, shranjevanju in transportu. Evropska zakonodaja jih določa kot: »vsako snov, ki se običajno ne uživa kot živilo in običajno ni tipična sestavina živila, ki se iz tehnoloških razlogov namensko dodaja živilu med proizvodnjo, predelavo, pripravo, obdelavo, pakiranjem, prevozom ali hrambo, ne glede na to, ali ima hranilno vrednost ali ne, ter neposredno ali posredno postane ali lahko postane sestavina živila kot taka ali kot stranski proizvod živila.«

Aditivi – Kaj spada med njih?

Aditivi za živila so razporejeni v sedemindvajset funkcijskih razredov. Ker se aditivi uporabljajo v različne namene, jih različno definira tudi naša zakonodaja. Vsi funkcijski razredi aditivov, ki jih trenutno razvrščamo:

• sladila
• barvila
• konzervansi
• antioksidanti
• nosilci
• kisline
• sredstva za uravnavanje kislosti
• emulgatorji
• sredstva proti sprijemanju
• emulgirne soli
• sredstva proti penjenju
• sredstva za povečanje prostornine
• utrjevalci
• ojačevalci arome
• sredstva za penjenje
• želirna sredstva
• sredstva za glaziranje
• sredstva za ohranjanje vlage
• modificirani škrobi
• plini za pakiranje
• potisni plini
• sredstva za vzhajanje
• veziva
• stabilizatorji
• sredstva za zgostitev (gostila)
• sredstva za obdelavo moke
• ojačevalci kontrasta

Glavnih funkcijskih razredov pa je le šest, saj so ti najbolj razširjeni in najbolj prepoznavni. Barvila se dodajo živilom, ko naravne barve ne prenesejo tehnološke obdelave ali pa niso dovolj privlačna. Označijo se z razredom »barvilo«, imenom barvila ali oznako E od 100 do 180. Sladila se dodajo živilom za povečevanje sladkost. Označena so z razredom »sladilo«, imenom sladila ali oznako E od 950 do 969. Izjemi sta maltitol z oznako E421 in sorbitol z oznako E420. Konzervansi se dodajo živilom, ko podaljšujemo njihovo obstojnost in rok trajanja. Označimo jih z razredom »konzervans«, imenom konzervansa in oznako E od 200 do 285 in E1105.

Antioksidanti so aditivi, ki okrepijo ali zavirajo oksidacijske procese. Označeni so z razredom »antioksidant«, imenom antioksidanta ali oznako E od 300 do 392 in E586. Ojačevalci arome okrepijo in poudarijo okus ali vonj živila, predvsem pri tistih, ki to izgubijo med proizvodnjo. Označijo se z razredom »ojačevalec arome«, imenom ojačevalca arome ali oznako E od 620 do 650 (soli in začimbe ne uvrščamo med te aditive). Emulgatorji in stabilizatorji so aditivi, ki izboljšajo ali ohranjajo fizikalno-kemijsko stanje živila. Označijo se z razredom »stabilizator« ali »emulgator«, imenom aditiva ali oznako E od 400 do 495, E322 in E1103.

Kdaj lahko dodajo aditive živilom?

Še pred zgornjimi nameni pa se morajo proizvajalci držati strogih navodil uporabe aditivov. Uporabijo oziroma dodajo jih lahko le, če za to obstaja potreba. Če smo natančnejši obstajajo štirje nameni uporabe aditivov v živilih. Uporaba mora zadoščati vsaj enemu izmed naslednjih štirih:

Ohranjati mora hranilno kakovost živila, zagotavljati nujno potrebne sestavine ali komponente živil za posebne prehranske namene, okrepiti kakovost ali stabilnost živil ali izboljšati njihove organoleptične lastnost, brez da zavajajo potrošnika in pomagati pri izdelavi, predelavi, pripravi, obdelavi, pakiranju, transportu ali skladiščenju hrani ter pri tem zagotavljati, da niso uporabljeni v namene prikrivanja slabih surovin ali nehigienskih proizvodnih praks. Še bolj podrobno nadzorovana in omejena je uporaba aditivov v živilih namenjenih otrokom in dojenčkom. Nikakor ne sme aditiv predstavljati tveganja za človeka.

Dodajanje aditivov v živila pa je odvisno tudi od stopnje predelave. Živila, ki štejejo pod nepredelana (mleko, sadje, voda, sveže meso), imajo lahko le peščico aditivov. Bolj kot pa je snov oziroma živilo predelano, več aditivov je lahko dodanih in več jih lahko vsebuje. Živila z visoko vsebnostjo aditivov so prigrizki, slaščice, sladice in aromatizirane pijače.

Kako vemo, če ima živilo dodan aditiv?

Aditivi za živila morajo biti navedeni v seznamu sestavin na embalaži. Vsak posamezen aditiv mora biti označen z imenom funkcijskega razreda, specifičnim imenom aditiva ali njegove oznako E (primer: sladilo E 420 oziroma sladilo sorbitol). Črka E se uporablja za enostavnejšo navedbo substance, ki se pogosto pojavi z zapletenim kemijskim imenovanjem.

Se lahko aditivom v živilih izognemo?

Vsekakor. Mnogi ljudje ne želijo iz takih ali drugačnih razlogov uživati živil, ki jim je med procesom proizvodnje dodan določen aditiv. To se lahko zgodi zaradi preteklih izkušenj ali kakršnega koli podobnega vzroka. Obstaja pa nekaj preprostih načinov, kako se »na hitro« izogniti aditivom. Prvi je ta, da ob nakupovanju izdelkov prebiramo, katere sestavine izdelek vsebuje. Tako bomo lahko našli aditiv, ki se ga želimo izogniti ali pa kar skupka le teh.

Drugi način je upovanje osnovnih živil in pripravljanje hrane doma in sproti. Vsekakor je to najbolj osnoven način, ki so se ga posluževali tudi stoletja nazaj. Tretji način je popoln izogib instantnih živil, ki zaradi svoje namenskosti vsebujejo aditive. Četrti način je, da kupujemo stoodstotno ekološko pridelana živila, 100 % sadne sokove, navadne jogurte, navadni sir in meso namesto konzerv.

Kljub tem načinom pa ni nujno, da se bomo izognili prav vsakemu aditivu, ki je zapisan v zakonodaji. Spomnimo, da je veliko snovi, ki štejejo kot aditivi za živila, že v živilih in izdelkih. Lep primer tega so jabolka, ki vsebujejo barvilo riboflavin, glutaminsko kislino, vinsko kislino, jabolčno kislino, ocetno kislino, citronsko kislino in tako dalje. Vse to spada med aditive za živila, a niso dodani s strani proizvajalcev.

Zakaj imamo vedno več aditivov?

Žal je tudi v prehranski industriji veliko odvisno od denarja. Proizvajalci hitijo in se borijo, da bi na tržišče poslali najboljše, najlepše in najbolj barvite izdelke. Te izboljšane lastnosti najhitreje dosežejo z dodajanjem aditivov. Načeloma bi se lahko vsebnost aditivov zmanjšala, če bi proizvajalci nekoliko spremenili recepturo in aditive zamenjali z naravnimi ekstrakti in pripravki. Ker pa gre pri transportu velikokrat za tisoče kilometrov na žgočem soncu, pa kaj takega ni mogoče. Nepisano pravilo, da je bližje tudi boljše, lahko velja tudi pri hrani. Na našem vrtu in kmetiji bo vsebovala najmanj aditivov, vsekakor pa bomo natančno vedeli, kaj je v njej.

So aditivi škodljivi za naše zdravje?

Evropska agencija za varnost hrane oziroma EFSA je tista, ki ima največjo vlogo pri preverjanju hrane. Pri posameznem živilu vedno upošteva največjo vsebnost aditiva, ki se jo sme dodati. Pri teh ocenah pa predvideva, da je posameznik zaužil najvišjo količino tega živila. Če je ob tem sprejemljiv dnevni vnos (ADI) presežen, se komisija odloči ali bo aditiv v živilu dovolila oziroma omejila.

Avtor: Žiga Kastelic, FOTO: pixabay.com

Kaj-so-aditivi

Aditivi-v-zivilih-morajo-biti-navedeni-na-embalazi-izdelka

Sveza-hrana-velja-za-tisto-z-najmanj-aditivi

Sladkarije-vsebujejo-veliko-vsebnost-aditivov