NaDlani.si — Bodite na dlani tudi vi!

Študentsko bivanje v Sloveniji že vrsto let ni le izziv, temveč za mnoge tudi resnična finančna nočna mora. Visoke najemnine, omejeno število postelj v študentskih domovih in dolge čakalne vrste so realnost, s katero se vsako leto srečuje na tisoče mladih. A zdaj prihaja preobrat, ki bi lahko nekoliko olajšal finančno breme študentov. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije je objavilo nov razpis, ki prinaša pomembno spremembo – subvencija za bivanje pri zasebnikih bo v študijskem letu 2025/2026 skoraj trikrat višja! Če je do zdaj znašala 32 evrov na mesec, se bo s prihodnjim letom dvignila na kar 98,76 evra. To je resen finančni premik, ki bo mnogim študentom omogočil nekoliko lažje soočanje z izzivi, povezanimi z najemninami. Zakaj ravno zd

Ali ste si že kdaj želeli, da bi lahko po avtocesti vozili hitreje, brez strahu pred radarji in kaznimi? Ali pa ste med tistimi, ki menijo, da bi zmanjšanje hitrosti prineslo manj nesreč, manj izpustov in boljšo prometno pretočnost? Razprava o omejitvah hitrosti na avtocestah v Evropi se v zadnjem času razvnema kot še nikoli prej – in države se delijo na dva tabora. Ena skupina stavi na višje hitrosti, argumentirajoč, da so avtomobili danes bistveno varnejši, vozniki pa bolj izkušeni. Češka, Avstrija in Italija že pripravljajo zakonske podlage, ki bi na določenih odsekih omogočale vožnjo s hitrostjo 150 km/h. Na drugi strani pa so države, kot sta Nizozemska in Nemčija, kjer se razpravlja o strožjih omejitvah ali celo o splošni omejitvi na 120 ali 130 km/h – v

Tudi po tri je imel v sobi. LJUBLJANA – „Problem je v tem, da smo Slovenci tako majhni, da če jaz povem, da sem 'uno kresnu', bo to zvedela cela Slovenija. Hja, jaz vem, koliko sem jih imel. Samo ne vem, komu bi koristilo, če to povem. No, lahko povem, da jih je bilo več kot 500. V vsej karieri jih je bilo kar nekaj, ja,“ se je v podkastu Brez dlake na jeziku pohvalil Tone Košmrlj, eden od frontmanov in ustanovitelj glasbene skupine Pop Design, ki danes s koncertom obeležuje 40 let delovanja. Košmrlj razkriva„Ni bilo špila, če ni bilo ..., da so punce stale v treh vrstah. Rudan nikoli ni imel nobene vrste. Kar je bilo čudno in se nam je zazdelo, da je mogoče že kaj narobe z njim. Na špilu v življenju ne, pa smo skupaj delali deset let. Resnik je bil promisku

Slovenija, 15. februar 2025 – Zima se je vrnila v polnem zamahu! Po več tednih razmeroma milega vremena se je nad Slovenijo razbesnela prava snežna nevihta, ki je ohromila promet, presenetila marsikaterega voznika in sprožila številna opozorila Agencije Republike Slovenije za okolje (Arso). Čeprav marsikje v nižinah sneg ni povzročal večjih težav, so gorski prelazi in višje ležeče regije doživeli pravo zimsko pravljico – ali nočno moro, če vprašate voznike tovornjakov, ki so ostali ujeti na cestah. Največ snega je zapadlo na Pavličevem sedlu – kar 44 centimetrov! Tudi Trojanam ni prizaneslo, kjer so zabeležili 23 centimetrov, medtem ko so Vogel, Pasja ravan, Rudno polje in Kum prejeli od 24 do 32 centimetrov snežne odeje. Ceste pod snegom – kako se zna

Baba Vanga, slepa bolgarska jasnovidka, ki je zaslovela s svojimi domnevnimi napovedmi prihodnjih dogodkov, je za leto 2025 napovedala vrsto pretresljivih dogodkov, ki naj bi močno vplivali na svetovno dogajanje. Njene prerokbe, čeprav pogosto obravnavane z dvomom, še naprej burijo domišljijo in sprožajo razprave o njihovi verodostojnosti. Velika vojna v Evropi: Ali nas čaka nov konflikt? Med najbolj zaskrbljujočimi napovedmi Babe Vange za leto 2025 je izbruh velike vojne v Evropi. Po poročanju Dnevnika naj bi napovedala, da bo “konflikt v Evropi uničil prebivalstvo kontinenta”. Ta prerokba je še posebej skrb vzbujajoča v luči trenutnih geopolitičnih napetosti in konfliktov, ki že pretresajo nekatere dele Evrope. Naravne katastrofe: Potresi in poplave na obzorju?

Ste si kdaj vzeli trenutek in premislili, kako varen je pravzaprav vaš PIN? Ne le za bančno kartico, temveč za telefon, sef, tablico, celo vhodna vrata stanovanja? Če ste pri izbiri svoje štirimestne kode igrali na karto preprostosti – bodisi zaradi lažjega pomnjenja bodisi zato, ker "saj kdo pa bo ravno mene vlamljal" –, potem je ta članek pravo opozorilo. Pred kratkim objavljena analiza podjetja DataGenetics je razkrila najpogostejše štirimestne PIN kode, ki se ponavljajo pri milijonih uporabnikov po vsem svetu. Te kode so tako razširjene, da jih hekerji preverijo prve, ko poskušajo vdreti v napravo ali bančni račun! Najpogostejši PIN-i: Ste med "nevarnimi" uporabniki? Če ste mislili, da je "1234" samo nedolžna številka, ki jo uporabljajo ljudje brez domišl

Evropska unija je sprejela direktivo o pravici do popravila, ki obeta pravo revolucijo za potrošnike – izdelki ne bodo več potrošno blago, ki ga ob prvi okvari zavržemo, temveč nekaj, kar bo mogoče popraviti, vzdrževati in uporabljati dlje. Čeprav se na prvi pogled zdi, da gre zgolj za še en birokratski ukrep, se za to direktivo skriva marsikaj: velik pritisk na proizvajalce, spremenjene pravice potrošnikov in nov pogled na trajnostno gospodarstvo. Se spomnite časov, ko ste lahko televizor popravili v lokalni delavnici, telefon pa vam je serviser odprl brez bojazni, da bi mu proizvajalec zagrozil s tožbo? Ta praksa se v zadnjih desetletjih skoraj povsem izgubila – do zdaj. Popravila postajajo pravica, ne privilegij Evropska unija s to direktivo zavezuje proizvajalc

V preteklih dneh je največji slovenski dobavitelj električne energije, Gen-I, razkril svoj najnovejši cenik, ki bo stopil v veljavo 1. marca 2025. Na prvi pogled se zdi, da podjetje ponuja občutno znižanje cen v primerjavi s preteklimi rednimi ceniki – skoraj 30-odstotno znižanje. Vendar pa, ko te številke postavimo ob bok trenutnim reguliranim cenam, ugotovimo, da bodo nove cene višje za približno 40 odstotkov. Prehod iz regulacije na prosto oblikovanje cen Do konca februarja 2025 je slovenska vlada z uredbo omejevala cene električne energije za gospodinjske odjemalce. Ta ukrep je bil uveden kot odgovor na naraščajoče cene na mednarodnih trgih in je določal najvišje dovoljene cene za različne tarife: Višja tarifa (VT): 84 evrov/MWh Manjša tarifa (MT): 70 e

“Most do upokojitve” – rešitev za številne starejše delavce ali breme za državno blagajno? To vprašanje je v zadnjih tednih postalo eno izmed najbolj vročih tem v razpravah o pokojninskem sistemu in socialni politiki v Sloveniji. Po poročanju medijev se obetajo bistvene spremembe, ki bi lahko precej vplivale na tisoče delavcev, ki se v zadnjih letih pred upokojitvijo znajdejo brez zaposlitve. Čeprav je bila v javnosti sprva špekulacija o popolni ukinitvi “mostu do upokojitve”, je ministrstvo te navedbe zavrnilo. Bodo pa omejili prakso "veriženja" nadomestil, ki je po njihovem mnenju postala sistem, ki se pogosto uporablja na škodo javnih financ. A kaj to pomeni v praksi? Kdo bo zaradi sprememb na slabšem? In ali bo nova ureditev res zagotovila bolj vzdržen pok

Slovenski trg dela se že sedmo četrtletje zapored krči, kar pomeni skoraj dve leti neprekinjenega upadanja števila prostih delovnih mest. Medtem ko so še nedavno podjetja tekmovala, kdo bo hitreje našel delavce, se zdaj kaže nov trend – manj razpisanih mest, več previdnosti pri zaposlovanju in vse več negotovosti v določenih panogah. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je bilo v zadnjem četrtletju 2024 razpisanih 17.900 prostih delovnih mest, kar je 7,5 % manj kot v prejšnjem četrtletju in 14 % manj kot v enakem obdobju lani. To pomeni kar 2.900 manj delovnih priložnosti v primerjavi s koncem leta 2023. Je to le začasna upočasnitev ali znak večje krize na trgu dela? Kje še vedno zaposlujejo in katere panoge čutijo največji pritisk? Pro