NaDlani.si — Bodite na dlani tudi vi!

Naslednje žrebanje igre Eurojackpot bo v torek, 28. 7. 2026, glavni dobitek pa znaša 10.000.000,00 evrov. V 59. krogu igre Eurojackpot so bile izžrebane številke 4, 6, 8, 17, 22 ter dodatni 7, 10, ki so nekomu v Španiji prinesle glavni dobitek 5+2 v višini 71.262.143,10 evra. Dobitni listek je bil po podatkih španske loterije ONCE vplačan v mestu Lleida. Na Hrvaškem sta bila zadeta dva dobitka 5, vsak v vrednosti 53.581,10 evra. Naslednje žrebanje igre Eurojackpot bo v torek, 28. 7. 2026, glavni dobitek pa znaša 10.000.000,00 evrov. FOTO: Loterija Slovenije Kako poteka Eurojackpot? Eurojackpot je mednarodna loterija, ki jo prireja Loterija Slovenije v sodelovanju z drugimi prireditelji iger na srečo v udeleženih državah. Garantirani sklad za glavni dobitek jac

Po kratkem temperaturnem oddihu se bo poletje znova pokazalo v svoji najbolj vroči podobi. Slovenijo prihodnji teden čaka stopnjevanje vročine, proti koncu tedna pa bi lahko termometri ponekod pokazali okoli 37 ali 38 stopinj Celzija. Vročina bo vsak dan močnejša Petek in sobota še ne bosta prinesla ničesar izjemnega. Danes bodo najvišje temperature od 22 do 28 stopinj Celzija, v soboto pa od 25 do 29 stopinj. V nedeljo bo predvsem na zahodu in v osrednji Sloveniji več oblakov, pojavile se bodo krajevne padavine, plohe in posamezne nevihte. Nato pa sledi preobrat. Nad večjim delom Evrope bo vztrajalo območje visokega zračnega tlaka, vročinski val iz zahodne Evrope pa se bo začel širiti proti Alpam in Sloveniji. Od torka bo večinoma jasno, vsak naslednji dan pa bo

Ustavno sodišče je s petimi glasovi proti dvema odločilo, da novi način upravljanja RTV Slovenija ni v Ena najbolj odmevnih ustavnopravnih zgodb zadnjih let je dobila epilog. Ustavno sodišče je presodilo, da novi način upravljanja RTV Slovenija ni v neskladju z ustavo, vendar je hkrati razveljavilo določbo, ki bi omogočala razrešitev svetnika že zaradi ovadbe KPK. Pet glasov za, dva proti Po treh letih in pol pravnega, političnega in javnega prerekanja je Ustavno sodišče vendarle sprejelo končno odločitev o noveli zakona o RTV Slovenija. Za odločitev je glasovalo pet ustavnih sodnikov, proti pa dva. Iz odločanja sta bila izločena Rok Čeferin in Neža Kogovšek Šalamon. Proti večinskemu stališču sta glasovala Marko Starman in Rok Svetlič, ki sta pripravila

Žan Mahnič je ob razpisu jesenskega referenduma izrekel enega najostrejših političnih pozivov doslej. V ospredje je postavil Alenko Bratušek, Zorana Jankovića in Roberta Goloba ter glasovanje 11. oktobra označil za odločanje med učinkovitim nadzorom oblasti in zaščito korupcije. Tri imena, en referendum in izjemno težke besede Poslanec SDS Žan Mahnič pred referendumom o noveli zakona o parlamentarni preiskavi ni izbiral besed. Volivcem je sporočil: »Če ne želite, da se državni denar steka v žepe Alenke Bratušek, Zorana Jankovića in Roberta Goloba, potem bomo šli množično 11. oktobra na volišča in glasovali ZA.« Mahnič je šel še korak dlje. Po njegovih besedah naj bi tisti, ki bodo glasovali proti uveljavitvi zakona, s tem podprli »krajo, klientelize

Razprava o rekordnih cenah dizla se je na omrežju X hitro spremenila v oster politični obračun. Arjan Pregl je želel zbosti Zorana Stevanovića, Resni.ca pa mu je odgovorila z očitki, da oblast kritizira zelo selektivno. Od cene dizla do političnega spopada Predsednik državnega zbora in prvak Resni.ce Zoran Stevanović je v videoposnetku spregovoril o visokih cenah dizla ter odgovornost zanje pripisal predvsem svetovnim razmeram, ceni nafte in davčni politiki vlade. Stevanović, ki je bil aprila izvoljen na čelo državnega zbora, je ob tem poudaril, da Resni.ca s petimi poslanci ni del vlade in zato ne more sama določati trošarin ali spreminjati davčne strukture. Njegov nastop je očitno zmotil umetnika in glasnega spletnega komentatorja Arjana Pregla. Ta je zajedljivo

Delo upokojenca in omejitev ur sta odvisna predvsem od izbrane oblike dela. Pri začasnem ali občasnem delu lahko upokojenec praviloma dela največ 85 ur mesečno, trikrat v letu pa do 125 ur. Pri avtorski ali podjemni pogodbi zakonske omejitve ur ni, vendar takšna pogodba ne sme prikrivati rednega delovnega razmerja. Številni upokojenci želijo tudi po upokojitvi ostati dejavni, pomagati nekdanjemu delodajalcu ali si z dodatnim delom izboljšati mesečni prihodek. Najpogostejše vprašanje je, koliko ur lahko upokojenec sploh dela, ne da bi zaradi tega izgubil pokojnino. Odgovor ni enak za vse. Delo upokojenca – omejitev ur je treba presojati glede na pogodbo oziroma pravno podlago, po kateri upokojenec opravlja delo. Najbolj natančne omejitve veljajo pri začasnem in občasne

Po občutni podražitvi goriv prihaja ukrep, ki bo voznikom prihranil več evrov ob vsakem polnjenju rezervoarja. Bencin bo skoraj deset centov, dizel pa več kot enajst centov na liter cenejši, kot bi bil brez posega države. Vlada začasno ukinja dve dajatvi Vlada je na dopisni seji sprejela ukrep, s katerim želi ublažiti pritisk naraščajočih cen naftnih derivatov. Od 28. julija do 28. septembra 2026 bosta prispevek za energetsko učinkovitost in okoljska dajatev za izpuste ogljikovega dioksida pri bencinu, dizlu ter ekstra lahkem kurilnem olju določena v višini nič evrov. Razlog za poseg so višje nabavne cene goriv, povezane z vojaškim posredovanjem v Iranu in negotovostjo na mednarodnih naftnih trgih. Te spremembe se prek borznih kotacij in tečaja dolarja prenašaj

Nova odločitev okoljskega ministrstva je močno zapletla položaj Mestne občine Ljubljana. Presoja vplivov na okolje je za sporni del kanala C0 znova obvezna, zato se odpirajo vprašanja o dovoljenjih, uporabi kanala in naslednjih pravnih bitkah. Ministrstvo zavrnilo zahtevo ljubljanske občine Ministrstvo za okolje in prostor je z odločbo, izdano 16. julija, zavrnilo zahtevo Mestne občine Ljubljana, ki je želela doseči odpravo sklepa Agencije RS za okolje iz leta 2020. Ta določa, da mora občina za vgradnjo armiranobetonske kinete na delu povezovalnega kanala C0 izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Gre za pomemben preobrat. Še leta 2023 je ministrstvo pod vodstvom prejšnje oblasti odločilo, da presoja za kineto ni potrebna, ker naj bi

Bankovci, ki jih vsak dan držimo v rokah, bi lahko v prihodnjih letih postali skoraj neprepoznavni. Evropska centralna banka je razkrila deset končnih oblikovnih predlogov, pri izbiri pa lahko sodelujejo tudi prebivalci Slovenije. Od mostov in oken k obrazom evropske zgodovine Evropska centralna banka je začela zadnjo veliko fazo prenove eurskih bankovcev. Med več kot 1.200 prijavami oblikovalcev je strokovna žirija izbrala deset predlogov – pet na temo evropske kulture in pet na temo rek ter ptic. Gre za prvo popolno prenovo eurskih bankovcev po njihovi uvedbi leta 2002. Največ pozornosti vzbuja kulturna serija, saj bi se na denarju prvič pojavili obrazi resničnih zgodovinskih osebnosti. Bankovec za pet evrov bi krasila operna pevka Maria Callas, na desetaku bi bil skla

Bi morali ljudje, ki so zdravi in sposobni za delo, v zameno za denarno socialno pomoč nekaj prispevati skupnosti? Demokrati so z anketo odprli temo, ki je med ljudmi prisotna že dolgo, vendar preprostih odgovorov nanjo ni. V središču so tisti, ki bi lahko delali Demokrati so sledilce vprašali, ali bi morala biti denarna socialna pomoč za delovno sposobne osebe pogojena z opravljanjem družbeno koristnega dela. Ob tem so zapisali: »Kdor lahko dela, bo delal!« Predlog ne govori o bolnih, invalidih, starejših ali ljudeh, ki so se znašli v težkem položaju in dela objektivno ne morejo opravljati. Prav tako ne bi smel zajeti tistih, ki službo aktivno iščejo, a je kljub trudu ne najdejo. V ospredju so predvsem posamezniki, ki so za delo sposobni, vendar ponujene možnosti